ZDA uvedle sankcije proti NIS

ZDA so uvedle sankcije zoper Srbsko naftno industirjo (NIS). Ta je v četrtek javnost obvestil, da posebna licenca ameriškega finančnega ministrstva, ki omogoča nemoteno delovanje, ni bila podaljšana. Američani so sankcije uvedli zaradi delnega ruskega lastništva, sprva pa so jih večkrat preložili.

NIS poudarja, da prednostni nalogi, tako kot doslej, ostajata redna oskrba domačega trga z naftnimi derivati ​​ter ohranjanje stabilnosti zaposlenih. Zapisali so, da ima NIS v tem času zagotovljene zadostne zaloge nafte za predelavo, bencinske črpalke pa redno oskrbuje z vsemi vrstami naftnih derivatov.

"Odkar je bilo podjetje januarja uvrščeno na poseben seznam snakcioniranih podjetij (Specially Designated Nationals - SDN), NIS pozorno spremlja situacijo in poskuša prilagoditi poslovanje novim okoliščinam," je v četrtek sporočilo podjetje. V primeru prenehanja delovanja tujih plačilnih kartic (Mastercard, Visa) bo plačilo na bencinskih črpalkah možno z domačo kartico Dina, gotovino in metodo "IPS show".

"Kar zadeva veleprodajo, so zagotovljene tudi nemotene plačilne transakcije v dinarjih, NIS pa s svoje strani ostaja zanesljiv partner, ki je pripravljen izpolniti vse pogodbene obveznosti do poslovnih partnerjev," navaja NIS. Plačilne kartice korporativnih strank zaenkrat delujejo nemoteno.

NIS še naprej sodeluje tudi z ameriškim ministrstvom za finance pri zahtevi za odstranitev s seznama SDN, ki jo je podjetje prvotno vložilo 14. marca in dopolnilo 28. septembra letos. "Odstranitev s seznama je dolgotrajen in zapleten postopek. Podjetje še naprej skrbno spremlja trenutne razmere in NIS bo javnost pravočasno obvestil o vseh novih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na njegovo poslovanje," piše v izjavi.

Direktorica oddelka za maloprodajo pri NIS-u Bojana Radojević je izjavila, da je podjetje pripravljeno izpolniti ameriške zahteve, da so zagotovljene zadostne zaloge naftnih derivatov in surove nafte, in dodala, da ni razloga za paniko ali ustvarjanje čakalnih vrst na črpalkah.

"Naše bencinske črpalke so optimalno oskrbljene z vsemi vrstami naftnih derivatov, kar pomeni, da imamo zadostne zaloge, podjetje pa si je prizadevalo tudi za zagotovitev zadostnih količin surove nafte, kar je za nas izjemno pomembno za nadaljnjo proizvodnjo," je Radojević povedala za Tanjug.

Hrvaškemu Janafu licenca podaljšana

Vendar pa je hrvaško podjetje Janaf, ki dobavlja nafto NIS-u, v sredo dobilo podaljšanje licence do 15. oktobra. Uvoz nafte po naftovodu je letos v povprečju znašal približno 28 tisoč sodčkov na dan, kažejo podatki globalnega ponudnika podatkov in analitike v realnem času Kpler. To je bistveno manj od 40 tisoč sodčkov na dan, kolikor jih je uvozila leta 2024, in 70 tisoč sodčkov na dan, kolikor jih je uvozila leta 2023.

Pogodba z NIS-om je trenutno eden najpomembnejših poslov za Janaf. Velja od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2026 in rezervira transportne zmogljivosti za skupno deset milijonov ton surove nafte.

Ključna določba pogodbe je načelo "vzemi ali plačaj", ki Janafu zagotavlja prihodke ne glede na to, ali NIS izkoristi vse najete zmogljivosti. Takšni dogovori zagotavljajo visoko predvidljivost in stabilnost prihodkov, zato je negotovost, ki spremlja to pogodbo, ključnega pomena za vlagatelje in poslovne rezultate podjetja.

Izguba pogodbe bi pomenila resen udarec za prihodke Janafa, kar pojasnjuje intenzivna prizadevanja podjetja in vlade za komunikacijo z ameriškimi oblastmi.

Sankcije večkrat preložene

Sankcije so bile napovedane v začetku januarja in so bile večkrat preložene. Ko so Združene države Amerike 10. januarja letos uvrstile Srbsko naftno industrijo (NIS) na seznam sankcioniranih podjetij, je bila razlaga nedvoumna.

NIS se je znašel pod grožnjo izključitve s trga kot podjetje, v katerem ima sankcionirana ruska družba PJSC Gazpromneft "neposredno ali posredno lastniški delež 50 odstotkov ali več", piše v pojasnilu na spletni strani Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) ameriškega ministrstva za finance, ki je bilo objavljeno v začetku leta.

PJSC Gazpromneft je nato dobil 45 dni časa za rešitev vprašanja lastništva. Na dan objave odločitve o sankcijah je Gazpromneft zmanjšal svoj lastniški delež s 50 odstotkov na 44,85 odstotka, kar je bilo interpretirano kot poskus formalne izpolnitve zahteve OFAC-a. Kljub upadu deleža pod 50 odstotkov, to ni odpravilo grožnje sankcij.

Grožnja sankcij je že vplivala na oslabitev NIS-a, kažejo finančna poročila za prvo polovico leta. Družba je v prvi polovici leta poslovala z izgubo v višini 3,6 milijarde dinarjev (30,6 milijona evrov). "Poleg sankcij je na poslovanje NIS-a vplival tudi 15-odstotni padec cen nafte na svetovnem trgu v primerjavi s prvo polovico leta 2024, učinek dragih zalog nafte in naftnih derivatov ter negativni finančni rezultat HIP Petrohemije," je takrat sporočil NIS.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar