Ob začetku sezone: Kako uspešna so bila lani slovenska smučišča?

Po dveh letih, ki ju je zaznamovala pandemija, so slovenska smučišča lahko lani znova normalno delovala, kar se odraža tudi v poslovnih rezultatih. Večina večjih smučišč je namreč minulo leto imela boljše poslovne rezultate. Kljub temu se nekatera – na pragu novih investicij – še vedno soočajo z negativnimi poslovnimi rezultati. Ob novih naložbah, s katerimi krepijo predvsem celoletno obratovanje, se marsikatero zato posveča tudi obvladovanju dolga.

Neposredna primerjava, katero smučišče se je bolje odrezalo, sicer ni mogoča, saj so v poslovne rezultate pri nekaterih vključeni tudi različni turistični kompleksi in druge aktivnosti. A njihovi poslovni rezultati kažejo, da se nekateri spopadajo s finančnimi težavami, medtem ko so drugi znali poiskati bolj dobičkonosen model, ki prihodke prinaša tudi v poletni sezoni.

Pod črto je leta 2022 največ čistega dobička ostalo družbi Žičnice Vogel Bohinj. Družba je  predvsem zaradi odlične zimske in tudi zelo dobre poletne sezone na letni ravni imela za 85 odstotkov višje prihodke od prodaje, ki so dosegli 6,99 milijona evrov. Delni izpad prihodka je povzročil manjši obisk iz neevropskih držav, vendar je bil prav zaradi delnega zaprtja meja posledično večji obisk v zimski sezoni, pojasnjujejo v letnem poročilu. Pod črto se je dobiček v primerjavi s predhodnim letom okrepil za 212 odstotkov, na 1,76 milijona evrov.

Negotova sezona na Kaninu

Letošnja smučarska sezona je še vedno negotova na Kaninu, saj ga je inšpektorat za gradbeništvo zaprl po oceni, da vsi odseki kabinske žičnice niso tehnično sposobni za obratovanje. Na težave žičnice je vodstvo družbe v letnem poročilu za 2022 opozarjalo že spomladi. "Glede na starost in stanje žičniških naprav ter glede na podatke o poslovanju družbe menim, da je nujno potreba prenova Kanina v smislu nove krožne kabinske žičnice, ki bo konec leta dosegla starost 50 let," je opozarjala direktorica Manuela Božič Badalič.

Podjetje je lani čiste prihodke od prodaje povečalo za 22 odstotkov, na 1,07 milijona evrov. Po strukturi prihodkov je največ ustvarjenih iz prodaje vozovnic, torej obratovanja smučišča in obratovanja žičnic, manjši del pa so prihodki iz gostinske dejavnosti.

Kljub rasti prihodkov se je čisti dobiček skoraj prepolovil, in sicer s predlanskih 48.265 evrov na lanskih 36.272 evrov. Ob tem vodstvo družbe, ki je v 100-odstotni lasti Občine Bovec, v letnem poročilu navaja, da so uspeli kljub rasti stroškov in dejstvu, da Kanin leži v visokogorju, kjer je težave povzroča tudi nedostopnost terenov, obdržati pozitivne poslovne rezultate in obiskovalce privabiti tudi v poletnih mesecih. "Prihodki od prodaje v poletni sezoni pokrivajo izpad prihodkov v zimski sezoni, zato je Kanin smučišče oziroma gorski center, ki skoraj že zagotavlja celoletno obratovanje," pojasnjujejo.

Stavijo na hitro prilagajanje in razvoj 

Družba Unitur, ki upravlja Terme Zreče in smučišče Rogla, je lani prihodke okrepila za 42 odstotkov, na 23,19 milijona evrov. Kljub temu je čisti dobiček v medletni primerjavi upadel, in sicer za 150 tisoč evrov na 508 tisoč evrov. Izvršna direktorica Unitorja Barbara Soršak navaja, da se zavedajo, da se znova obetajo negotovi časi. Na eni strani zaradi vojne na evropskih tleh in na drugi zaradi draginje in rasti življenjskih stroškov. Zato so prednostno začeli uvajati tako imenovano vitko organizacijo v poslovanje, ki vključuje hitro in učinkovito prilagajanje pri gospodarnem ravnanju z energijo, optimizacijo operativnih procesov in učinkovito porabo vseh vrst materialov v podjetju.

STA

 

Podatki o poslovanju smučišča v Cerknem za lansko leto niso dostopni. Družba Hotel Cerkno, ki upravlja tamkajšnje smučišče, terme in hotel, je bila namreč pridružena k družbi Postojnska jama. Zato tudi ni objavljenih podatkov za poslovanje te družbe. Predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj je sicer pred časom ocenil, da smučišče ni več generator turizma v Cerknem. Zgolj zasneževanje smučišča stane 200 tisoč evrov, sneg pa nato lahko skopni v tednu dni.

Smučarski center Cerkno se bo zaradi vse krajših smučarskih sezon preobrazil v celoletno središče za aktivni oddih. "Ravno pri smučanju se pojavlja precejšnje tveganje, saj je v glavnem odvisno od vremenskih razmer in količine snega. Ker so zime iz leta v leto bolj mile, obstaja tveganje za obstoj smučarske dejavnosti," navaja družba Postojnska jama v letnem poročilu.

Večje število smučarskih dni 

Smučarski center Pohorje upravlja javno podjetje Marprom. Čisti prihodki od prodaje v smučarski diviziji so sicer lani dosegli 2,51 milijona evrov, potem ko so bili leto pred tem pri 1,65 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa 20.868 evrov. Ta del dejavnosti javnega podjetja je leto 2022 sklenil s 46.422 evrov čiste izgube. Raste tudi število smučarskih dni v sezoni, kot tudi obratovalne ure vseh žičniških naprav, ki so lani skoraj dosegle raven iz leta 2018.

Na Pohorju se sicer še v tem mesecu nadejajo nekaj novosti, skupna vrednost investicij je 7,46 milijona evrov (od tega je za 5,69 milijona evrov sofinanciranje države). Med temi je postavitev nove štirisedežnice Ruška, vmesne postaje Pohorska vzpenjača, gradnja treh novih kolesarskih prog …

RTC Krvavec je lani čiste prihodke od prodaje okrepil za 34 odstotkov, na 4,47 milijona evrov, medtem ko je čisti dobiček v medletni primerjavi upadel za 44 odstotkov, na 362.300 evrov. Kot podjetje navaja v poslovnem poročilu za leto 2022, so po težkih letih 2020 in 2021 lani začeli ponovno delovati. Ob tem v družbi poudarjajo, da bodo v prihodnjih petih letih skrbeli za sistematični progresivni razvoj smučišča s pomočjo ustvarjenih prihodkov, pričakovanih subvencij od države … Prav tako navajajo, da bodo skrbeli za redno zmanjševanje zadolženosti po kreditni pogodbi z banko Intesa Sanpaolo. Kot je razvidno iz poročila, je imela družba za 2,19 milijona evrov dolgoročnih finančnih obveznosti, medtem ko je kratkoročnih za 410.642 evrov.

V Kranjski Gori je podjetje RTC Žičnice lani precej povečalo čiste prihodke od prodaje, in sicer za 82 odstotkov, na 5,5 milijona evrov, kljub temu se je čisti dobiček ob koncu leta zmanjšal za osem odstotkov na 938.988 evrov. K temu je največ prispevala 217-odstotna rast stroškov (na 2,89 milijona evrov).

Močno rast čistih prihodkov od prodaje so lani imeli v STC Stari vrh; kjer so prihodke od prodaje v primerjavi s predhodnim letom povečali za 400 odstotkov, na 479.728 evrov. Kljub temu se kazalniki poslovanja slabšajo: v primerjavi z letom 2021 je izguba iz poslovanja zrasla za 43 odstotkov, na 59.268 evrov. Pod črto je družba leto sklenila z 20.817 evrov čiste izgube.

Ena redkih družb, ki lani v medletni primerjavi ni okrepila prihodkov, je Golte, v katerem so prihodki do na letni ravni upadli za 25 odstotkov, na 1,72 milijona evrov, medtem ko je imela družba za 110.231 evrov izgube iz poslovanja (leto pred tem so imeli za 87.387 evrov dobička iz poslovanja). Tudi pod črto je družba imela čisto izgubo v višini 165.865 evrov (leto pred tem za 9443 evrov).