Čeprav sta vlada in ministrstvo za kulturo v začetku leta nakazovala, da bi država lahko priskočila na pomoč tiskanim medijem, ki so opozarjali na rast stroškov, se je izkazalo, da v trenutnem zakonodajnem okviru ta ni mogoča. Preverili smo, kako je lani poslovalo pet največjih tiskanih dnevnih časopisov v Sloveniji in tudi, kateri je pod črto beležil izgubo. Izkazalo se je, da so višji stroški materiala in storitev oklestili dobičke, a jih je večina še vedno ustvarila dobiček.
Stroški zarezali v dobiček
Delo, časopisno in založniško podjetje, ki izdaja časnika Delo in Slovenske novice, pa tudi Nedelo, je imelo med slovenskimi časniki lani še vedno največ prihodkov. Čisti prihodki od prodaje so lani dosegli 27,96 milijona evrov, kar je skoraj enako kot leto pred tem. Če na letni ravni ni bilo velike razlike, so se ti od leta 2019 zmanjšali za skoraj sedem milijonov evrov. Stroški materiala in storitev so v primerjavi z 2021 narasli, so pa zmanjšali stroške dela, kažejo podatki, objavljeni v bazi Dun & Bradstreet. Čisti dobiček je medtem upadel za 93 odstotkov na nekaj več kot 40 tisoč evrov.
Poslovno poročilo za lani še ni objavljeno, so pa v letu pred tem, kot so zapisali, nadaljevali s kadrovskim prestrukturiranjem in izvajanjem ukrepov za racionalizacijo stroškov in posledični optimizacijo delovnih procesov. Število zaposlenih se je iz 305 v letu 2020 v 2021 zmanjšalo za 247 let. Podatki o številu zaposlenih za lansko leto še niso javno objavljeni.
Preberi še
Nič ne bo s pomočjo tisku, za to ni zakonske podlage
Ministrstvo za kulturo je preučilo več možnosti, a ugotovilo, da trenutno ne more ukrepati glede prošenj za finančno pomoč medijem.
21.04.2023
Ministrstva o možnostih za pomoč tisku: Neupravičen ali nujen ukrep?
Novinarji pozivajo državo, da priskoči na pomoč tiskanim medijem. A državne pomoči se doslej niso vedno izkazale kot učinkovite.
26.01.2023
Po čistih prihodkih je lani sledil Dnevnik, družba medijskih vsebin, ki izdaja Dnevnik in Nedeljski. Prihodki, ki so bili za štiri odstotke nižji kot leto pred tem, so dosegli 14 milijonov evrov. Tudi Dnevnik je ob rasti stroškov ustvaril manjši čisti dobiček, ki je na letni ravni padel za 78 odstotkov in dosegel nekaj več kot 293 tisoč evrov.
"Spremljamo glavne trende v založništvu periodičnih izdaj, na domačem in tujih trgih. Še posebej občutljivo se lotevamo ključne spremembe na trgu tiskanih medijev, in sicer digitalizacije ponujanja vsebin," so lani navedli o poslovnem položaju in prilagajanju novim medijskim trendom.
Skupno število vseh prodanih tiskanih izvodov vseh slovenskih časopisov že nekaj let upada, a od leta 2018 podatki za slovenski trg niso več na voljo, saj je bil projekt revidiranja prodanih naklad ukinjen.
Po čistih prihodkih od prodaje je sledil Časnik Finance, ki je prihodke povišal za dva odstotka na 8,29 milijona evrov. Poleg izdajana časnika se v okviru Akademije Finance sicer ukvarjajo tudi z organizacijo dogodkov, ob višjih stroških pa materiala in storitev je tudi njim upadel čisti dobiček, in sicer za 12 odstotkov, a dosegel 777.690 evrov, kar je precej več kot Dnevnik in Delo skupaj.
Časnik Finance je kot prvi tiskani dnevni in doslej tudi edini pri nas napovedal spremembo poslovnega modela, saj bodo od prihodnjega leta ukinili večino tiskanih edicij, obdržali bodo le petkovo.
Večer tudi po prenosu dejavnosti z izgubo
Edini, ki je pod črto leto lani končal z izgubo, je bil mariborski Večer. Družba Večer Mediji je imela lani 7,98 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje (+202 odstotka glede na 2021), a so jim hkrati za več kot 200 odstotkov porasli tudi stroški za material in plače. Ob tem je treba poudariti, da družba Časnik Večer konec avgusta 2021 izdvojila dejavnost založništva in jo skupaj s 94 zaposlenimi prenesla na novoustanovljeno družbo Večer mediji, zato rezultati s predhodnimi leti niso primerljivi.
Poslovodstvo medijske hiše Večer je januarja potrdilo namero po odpuščanju zaposlenih, od tega pet novinarjev iz uredništva. Z napovedanimi rezi v uredništvu naj bi ob še nekaterih drugih ukrepih sanirali negativni poslovni izid in optimizirali poslovanje družbe.
Izplavali iz rdečih številk
Pred dvema letoma je časopisno-založniška družba Primorske novice napovedala reorganizacijo oziroma racionalizacijo poslovanja z zmanjšanjem števila zaposlenim, kar jim je, kot kažejo prvi lanski rezultati, uspelo. Število zaposlenih so manjšali predvsem tako, da odhodov niso nadomeščali. Poročilo, objavljeno na Ajpesu, kaže, da so imeli lani povprečno 54 zaposlenih, potem ko je bilo teh leta 2018 še 63. Uredništvo so tudi preselili, in sicer iz palače Tarsia v središču Kopra v upravno stavbo Cimosa v Šalari.
Družba je čiste prihodke od prodaje na letni ravni v 2022 okrepila za pet odstotkov na 3,12 milijona evrov. Po več letih izgub so lani uspeli EBIT iz negativnega spraviti v pozitivno območje, čisti dobiček je dosegel 830 tisoč evrov. Ob tem velja izpostaviti, da so se poslovni prihodki Primorskim novicam lani povečali za nekaj manj kot milijon evrov na 1,13 milijona evrov. Za kakšne prihodke gre, iz poslovnih rezultatov ni razvidno. Reorganizacija je sledila lastniški zamenjavi, saj je Splošna plovba prodala 52,45-odstotni delež v časniku, delež so kupile družbe Svet24, Salomon in Curator Nova.
Državna sredstva za projekte
Na ministrstvu za kulturo so za Bloomberg Adria pred časom pojasnili, da so v začetku leta več časa iskali možnosti, kako pomagati tiskanim medijem, ki so se zaradi dražjih surovin, predvsem celuloze, soočali z rastjo stroškov. Različne predloge pomoči, h katerim so pozivala novinarska društva, so preigravali z drugimi ministrstvi, a na koncu se je izkazalo, da trenutno za dodatno finančno pomoč ni zakonskih možnosti.
"Trenutna medijska zakonodaja nam omogoča le redni letni razpis za sofinanciranje medijskih vsebin. Za dodatno pomoč tiskanim medijem in vzpostavitev ustrezne medijske sheme je treba spremeniti zakonodajo," so dodali. Na javnem razpisu za sofinanciranje sofinanciranje vsebin medijev 2023 so sicer štirje od prej navedenih medijev dobili sredstva, in sicer Delo za komentatorske strani Dela in Sobotne priloge (38 tisoč evrov), Dnevnik za Lublanske novice (38 tisoč evrov), Primorske novice za projekt Stare veščine za nove priložnosti (28.724 evrov) in pa Večer za regionalne in lokalne vsebine (40 tisoč evrov).
*Dopolnjeno s podatki za Primorske novice.
.webp){kind=icon}
