.webp){kind=icon}
Stroški tiskanja časopisov in drugih publikacij so lani občutno narasli, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja in višjih cen surovin, pa tudi veliko večjih proizvodnih stroškov na račun dražje elektrike. Cene papirja so se v Evropi lani več kot podvojile, tisk pa še nikoli ni bil tako drag, je opozoril eden največjih britanskih založnikov Reach, ki med drugim izdaja časopisa Daily Mirror in Daily Express.
Da bi zmanjšali stroške, so v britanski založniški skupini za približno šest odstotkov zmanjšali obseg tiskanih publikacij. Čeprav je skupina v primerjavi s predhodnim letom v letu 2022 zabeležila 32-odstotni padec dobička iz poslovanja, je prvi mož skupine Jim Mullen zatrdil, da bo založba še naprej tiskala časopise in ostaja zavezana tisku, poroča Bloomberg.
Celuloza dražja
Osnovna surovina za proizvodnjo papirja je celuloza, ki jo pridobivajo iz lesa. Cena surovine je v zadnjem letu izrazito poskočila. V Kanadi, eni večjih globalnih proizvajalk, pa se je od leta 2016 skoraj podvojila.
Preberi še
Goldman Sachs: Supercikel surovin tudi v letu 2023
Pomanjkanje investicij bo omejevalo ponudbo in ohranjalo visoke cene, menijo pri banki.
28.12.2022
Na dvig cene za papirno industijo pomembne surovine je vplivala tudi vojna v Ukrajini, saj je Rusija med večjimi svetovnimi proizvajalkami. Pred začetkom vojne v Ukrajini so Rusi prispevali od 11 do 12 odstotkov celotne globalne proizvodnje, večino celuloze so izvozili, kažejo podatki portala Fastmarkets. Približno polovico izvoza je pred začetkom vojne prevzela Kitajska, ki z Rusijo ohranja prijateljske odnose.
Tiskani mediji v težavah
V zahtevnem položaju so se znašli tudi slovenski tiskani mediji. Poslovodstvo Večera je ob koncu leta 2022 na seji sveta delavcev potrdilo namero o odpuščanju zaposlenih, brez dela bo ostalo tudi pet novinarjev iz uredništva. Gre za ukrep racionalizacije poslovanja, sanacije negativnih poslovnih rezultatov in optimizacije poslovanja družbe. Temu so se uprli v aktivu novinarjev in Društvu novinarjev Slovenije, kjer so vlado in pristojna ministrstva pozvali k ukrepanju v podporo tisku. Pozivajo k sprejetju učinkovitih ukrepov za zaščito in podporo tiska, tudi s subvencioniranjem distribucije. Vlada in kulturno ministrstvo se na njihov poziv še nista odzvala.
Na ministrstvu za gospodarstvo so za Bloomberg Adria na vprašanje, ali na vladi morda razmišljajo o pomoči tiskanim medijem, pojasnili, da ukrepe za omilitev posledic krize na ministrstvu pripravljajo za celotno gospodarstvo – do njih so upravičena tudi podjetja iz medijske panoge, če izpolnjujejo zakonsko določene pogoje. "Po naši oceni so v energetski krizi prizadeta predvsem proizvodna podjetja," so navedli. Vsi ukrepi, namenjeni blaženju energetske krize, posredno vplivajo tudi na cene, ki jih plačujejo založniki.
Če bi se vlada vseeno odločila pomagati tiskanim medijem, bi morala to pomoč priglasiti Evropski komisiji. Ta je za omilitev posledic, ki jih povzročata vojna v Ukrajini in posledično energetska kriza, pripravila začasni krizni okvir, ki predstavlja pravno podlago za pripravo shem državnih pomoči, so še dodali na ministrstvu.
Opuščanje tiska
Težave sicer pestijo večino založnikov. "V prvi polovici leta 2021 je tona papirja stala manj kot 500 evrov, zdaj je treba zanjo odšteti že krepko več kot tisoč evrov," je sredi lanskega leta opozoril tehnični direktor Dnevnika Jernej Potočnik. Poleg podražitve papirja je založnike udaril tudi dvig cen tiskarskih storitev in storitev distribucijskih podjetij za dostavo tiskanih edicij, je poročal Dnevnik.
Tisk postaja vse dražji, zato so se nekateri svetovni mediji odločili, da ne bodo več izhajali v tiskani obliki. Takšne prakse že vidimo tudi v Sloveniji. Časnik Finance bo s 1. januarjem 2024 v celoti prešel le na digitalno izdajanje dnevnika, v tiskani obliki bo ostala le še petkova izdaja.
Epidemija poglobila težave
Težave tiskanih medijev so se pojavile že pred epidemijo; ta jih je še dodatno poglobila, ko je v veljavo stopil ukrep omejitve distribucije tiskanih edicij v lokalih in javnih institucijah. Slovensko združenje medijev, Slovenska oglaševalska zbornica in Društvo novinarjev Slovenije so maja 2020 javno opozorili, da evropske države medijski industriji v kriznih časih pomagajo tako finančno kot s participacijo pri pokrivanju stroškov produkcije in distribucije, medtem ko se slovenska vlada ni odločila za tak ukrep. Zaradi epidemije je časnikom močno upadla prodana naklada, oglaševalski prihodki so se skoraj prepolovili.
Ogroženi predvsem manjši tiskarji
Evropsko združenje industrije tiska je jeseni opozorilo, da energetska kriza ogroža dobavo tiskanih produktov v vseh sektorjih, ne le tiskanih časopisov – težave so tudi pri tiskanju šolskih knjig, promocijskih materialov in nalepk za prehrambne proizvode. Papirna industrija je energetsko intenziven sektor, ki ga je energetska kriza po začetku vojne v Ukrajini močno prizadela. "Če se bo tako nadaljevalo, veliko tiskarn ne bo moglo preživeti," so opozorili. Večina tiskarn v Evropi, kar 95 odstotkov, je malih in srednje velikih podjetij, ki brez pomoči držav oziroma Evropske unije (EU) ne bodo preživela. EU zato pozivajo k bolj usmerjeni pomoči.
Z vprašanji o tem, ali so pripravljeni priskočiti na pomoč založnikom pri reševanju tiskanih medijev, smo se obrnili tudi na ministrstvo za kulturo. Odgovorili naj bi nam v tem tednu, ko bomo odgovore tudi objavili.
