Kako je podjetje Jureta Koširja zabredlo v milijonski dolg

Nekdanji slovenski smučarski zvezdnik Jure Košir je po koncu športne kariere zakorakal v poslovni svet. Med drugim je kot soustanovitelj skupaj z Gregorjem Erbežnikom vodil tudi podjetje SVŠ šport, ki je zašlo v dolgove. Stečajni postopek je zdaj že v zaključni fazi. "V življenju sem veliko delal in kakšne zgodbe gredo v redu, nekatere pa ne. Ta ni šla," je stečaj komentiral Košir.

Podjetje – šlo je za trgovino s smučarsko športno opremo – je v težave zašlo že leta 2018, ko so izkazovali 1,2 milijona negativnega kapitala. Na račun svoje prepoznavnosti je takrat Košir tesno sodeloval z izdelovalcem športne opreme Rossignol, pozneje pa priznal, da njegova razmeroma specializirana športna trgovina izgublja tekmo proti večjim in cenejšim tekmecem. 

"Najmanj ugodna leta za posel"

"Po krizi so se spremenili pogoji financiranja nabave, z dobavitelji (štiri oziroma pet velikih podjetij) smo šli takoj v predplačilo oziroma v bančno garancijo," je pojasnil Košir. Potem niti servisnega financiranja niso uspeli več dobiti, zato je bilo nemogoče poslovati. "Šlo je za kup dejavnikov, na katere nisem imel vpliva," priznava Košir. Kot pravi, so bila takrat najmanj ugodna leta za posel, precej velik vpliv pa je imelo tudi vreme. "Imeli smo zelene zime, nakup smučarske športne opreme pa je zelo pogojen tudi s tem," dodaja Košir.

Kot eno večjih napak ocenjuje selitev trgovine, česar v primeru druge priložnosti ne bi ponovil. "Poleg tega je šlo za nakup že obstoječega podjetja, ki se je že pred tem ukvarjalo s to dejavnostjo. To prav tako ni bila modra odločitev," ocenjuje Košir. Vendar – tako Košir – je lahko biti pameten za nazaj. Tudi glede prihodnjih izzivov ni ravno optimističen. "Postavljati tarče daleč naprej je zelo nehvaležno, ker ne vemo, kaj prihaja. To nas je naučila tudi koronavirusna epidemija, ki je precej okrnila tudi športni biznis," dodaja Košir. 

Še vedno ima sicer odprto tudi samostojno podjetje, v katerem se ukvarja s športnim marketingom in promocijskimi aktivnostmi. Tudi tam pa zadnja štiri leta ni ustvaril nobenih prihodkov. V letu 2018 je dosegel nekaj več kot 30 tisoč evrov prihodkov.

Milijonski dolg

Konec leta 2019 je država v vlogi upnika vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V postopku so bile prijavljene terjatve šestih upnikov v skupni vrednosti (glavnica, obresti in stroški) 963.123,57 evra. Upravitelj je vse prijavljene terjatve prijavil kot navadne terjatve. V stečajni masi se je znašlo za dobrih 25 tisoč evrov terjatev. "Možnost oblikovanja splošne stečajne mase je omejena in verjetno ne bo zadoščala za poplačilo prijavljenih terjatev," je v poročilu zapisal stečajni upravitelj Branko Mavrič.

Od treh je Mavrič uspel unovčiti zgolj eno terjatev v višini dobrih 13.300 evrov z odloženim plačilom, medtem ko preostalih dveh ni uspel prodati. "Prednostne terjatve so bile poplačane v stotih odstotkih (v skupni vrednosti slabih treh evrov), navadne terjatve pa v 0,83 odstotka," je dejal Mavrič.

Čeprav se morda na prvo žogo zdi nenavadno, da je poplačan tako majhen delež terjatev, je po Mavričevih besedah še dobro, da je sploh pršlo do kakršnega koli poplačila navadnih terjatev. "Ponavadi namreč končajo brez poplačila. Sploh v zadnjem času je tega veliko, ko v stečaj pridejo podjetja, ki že tri ali štiri leta ne poslujejo več. Ostanejo jim samo terjatve, medtem ko premoženja ni več," pojasnjuje Mavrič. V teh primerih predlog za stečajni postopek ponavadi vloži država.

Gre za izključno terjatve iz stečaja, medtem ko so bile terjatve, ki so bile prijavljene v stečajnem postopku, zavarovane še z osebnim poroštvom fizičnih oseb. "Fizične osebe so bile osebni poroki za praktično vse terjatve, razen davčne," je povedal Mavrič, k čemer dodaja, da ne ve, v kolikšni meri so bile te poplačane.

Kako je s tem, smo vprašali Koširja. Kot je povedal, gre v veliki večini za bančni kredit, ki so ga deloma že uspeli pokriti. "Izposodili smo si veliko višji znesek, kot je zdaj ta; glavnica je že bila poplačana," pojasnjuje Košir.