Verige podatkovnih blokov postajajo nova tehnološka osnova za finance

Še pred začetkom največje kriptokonference v regiji – Cosmoverse v Zadru – smo s konkretnimi vprašanji »napadli« konkretna strokovnjaka. In izvedeli več, kot če bi sami »obrnili splet«.

Miran Varga

Obisk konference Cosmoverse je lahko nekakšen obisk promenade slavnih – le da v kripto-tehnološkem svetu. V posebno čast si štejem miselno izmenjavo z Maghnusom Mareneckom, soustanoviteljem in izvršnim direktorjem podjetja Cosmos Labs, ki sem ga srečal še pred uradnim odprtjem konference. Nenazadnje gre za organizacijo, ki poganja največjo mrežo vertikalno integriranih prvonivojskih (t. i. Layer 1) verig podatkovnih blokov (angl. blockchain) na svetu. Cosmos Stack denimo podpira več kot 200 uveljavljenih podatkovnih verig po vsem svetu.

Takole nekako je potekal najin pogovor.

promo

Kaj počne večina od omenjenih 200 blockchain verig in na katere med njimi ste najbolj ponosni?
Ponosen sem na vse. In predvsem na njihovo pestrost. V ekosistemu Cosmos obstaja raznolika mešanica javnih in upravljanih podatkovnih omrežij. Na eni strani imate projekte, ki so nastali v verigi blokov, kot so Osmosis, SEI in Polygon, ki poganjajo aplikacije decentraliziranega financiranja (DeFi). Na drugi strani pa so podjetniške in poslovne knjige z bolj tradicionalnimi primeri uporabe, kot je Figure's Provenance Blockchain, ki omogoča posojila HELOC v velikem obsegu, ali Progmat na Japonskem, katerega pobudi Project Trinity in PAX sta združili največje banke v državi za izdajo in poravnavo stabilnih kriptovalut prek meja. Tu so še verige, usmerjene v kapitalske trge, kot sta Injective in Ondo Finance, ki povezujejo tradicionalne finančne akterje z inovacijami web3.

Cosmos Stack razvijate že desetletje. Ste dosegli zastavljene cilje?

Smo. Zdaj podpiramo tehnološko-finančne sisteme v velikem obsegu in ob visokem povpraševanju, na kar smo resnično ponosni. Veseli me dejansko sprejetje tehnologije in rešitev, zlasti na področjih tradicionalnega financiranja in rabe stabilnih kriptovalut. Ta področja so v zadnjem letu hitro rasla, saj so akterji spoznali, da veriga podatkovnih blokov (angl. blockchain) prinaša jasne prednosti, kot so takojšnje poravnave, delovanje 24 ur na dan, 7 dni na teden, in zelo nizki stroški transakcij. To pa je tisto, kar od finančnega sistema zahtevate in pričakujete.

Da bi bila vsaka tehnologija resnično uspešna, si mora zagotoviti sprejetje s strani strank. Bo blockchain to kdaj resnično dosegel? Katera je/so največja ovira/ovire, ki jih lahko predvidite?
Popolnoma se strinjam in verjamem, da blockchain vstopa v svojo najbolj obetavno fazo doslej. Več let je bila sprejetost omejena predvsem na nišne in eksperimentalne primere uporabe. Sedaj se globalni finančni, infrastrukturni in podjetniški sektorji selijo na podatkovno verigo zaradi zmogljivosti, preglednosti in stroškovne učinkovitosti. To se (že) dogaja. Centralne banke uvajajo projekte CBDC za digitalizacijo nacionalnih valut, Estonija upravlja svojo digitalno infrastrukturo na podatkovni verigi, podjetja, kot so Stripe, Citi in Revolut, pa uporabljajo stabilne kriptovalute za plačila v velikem obsegu. Led je prebit, kamenček je sprožil plaz.

Kaj pa regulativa – ta zna delovati kot zavora (in ščititi tradicionalne finančne sisteme ter institucije)?
Regulatorni okvir je od nekdaj največji izziv. Toda danes regulatorji in institucije bolje razumejo blockchain in imajo močnejša orodja za obvladovanje njegovih tveganj. To utira pot za širšo uporabo v realnem svetu. Tudi nišni primeri začenjajo prodirati na trg. Polymarket, ki je bil nekoč videti kot čisti DeFi-projekt, postaja ključna infrastruktura za finančne trge, ki jo podpirajo uveljavljeni akterji, kot je newyorška borza (NYSE).

Zelo zanimivo se mi zdi, da so na konferenci prisotni tudi govorniki iz vlad, bank, strani regulatorjev – skratka organizacij, ki že na daleč »vpijejo« po centralizaciji. Kljub temu jih poskušate prepričati, da je decentralizirana infrastruktura prava pot naprej. Kako dosežete, da vas poslušajo? Kateri so vaši najbolj prepričljivi argumenti?
Blockchain danes ni več vprašanje popolne odprtosti ali popolne zaprtosti. Decentralizirana omrežja, kot sta Cosmos Hub in Ethereum, danes sobivajo z zasebnimi, uporavljanimi knjigami. Mnoge institucije želijo uporabljati tehnologijo verige podatkovnih blokov, vendar jim regulativne in skladnostne omejitve preprečujejo, da bi gradile neposredno na popolnoma javni infrastrukturi.
Naše sporočilo je, da decentralizacija in skladnost z zakonodajo lahko delujeta skupaj. Institucije lahko zgradijo svoje lastne blockchain tehnologije, zasnovane za izpolnjevanje njihovih potreb, in se od tam povežejo s širšim decentraliziranim svetom, da dostopajo do DeFi, digitalnih sredstev in novih storitev.

Nedavni napredek na področju regulative, kot je Genius Act, je prinesel več pravne jasnosti in zaupanja institucijam, da sprejmejo decentralizirane sisteme. Dejstvo, da se vlade, banke in regulatorji zdaj udeležujejo konference Cosmoverse, kaže, da se ta premik že dogaja.

Pa še na nekaj bi spomnil, ker se rado pozabi – decentralizacija zagotavlja tudi odpornost. Ko centralizirani ponudniki storitev v oblaku, kot sta AWS ali Microsoft, doživijo izpade, sistemi, ki temeljijo na verigah blokov, nadaljujejo z delovanjem. Ta zanesljivost, skupaj z možnostjo povezovanja med omrežji, naredi našo vizijo »interneta verig blokov« zelo primerno za ta novi hibridni svet.

… minuto pozneje ...

promo

In čeprav še nismo dobro zaključili pogovora z g. Mareneckom, se je pred nami pojavil Ethan Buchman, soustanovitelj podjetja Cosmos in izvršni direktor Informal Systems. Za vse, ki ga (še) ne poznate – Ethan Buchman je legenda. Je internetni biofizik, eksistencialist na področju trajnosti in monetarni lokalist – vsaj tako se sam opiše. Tehnološka javnost ga sicer pozna kot pionirja na področju infrastrukture verig podatkovnih blokov (poleg Cosmosa je soustanovil tudi projekt Tendermint) in aplikacijsko specifičnih blockchainov. Pa smo rekli še par besed … o infrastrukturi.

Vi ste »strokovnjak za infrastrukturo« in doma v digitalni arhitekturi – povejte nam prosim, kako se razvija infrastruktura verige podatkovnih blokov in kam se usmerja?
Danes je že jasno, da je Cosmosova vizija aplikacij na verigi podatkovnih blokov definitivno zmagala kot sredstvo za uvedbo institucionalnega sprejemanja v realnem svetu. Vidimo, da vse več velikih podjetij vstopa v ta prostor s svojimi lastnimi verigami. Toda to bo le povečalo potrebo po močnih protokolih za medsebojno delovanje in likvidnosti med verigami.

Kaj bo torej najbolj pomembno za uspeh »blockchaina« v poslovnem svetu – interoperabilnost, odprti standardi, kaj tretjega?
Poleg očitnih stvari, ki ste jih že omenili, bi sam dodal tudi zasebnost. Ta se vse bolj razume kot bistvena komponenta za uvajanje novih tehnologij, saj nobeno resno podjetje ne želi, da bi bile vse njegove dejavnosti popolnoma javne in na ogled vsem. Prav zato smo razvili Cycles Protocol kot plačilno rešitev, ki je zasnovana za ohranjanje zasebnosti.

Ko gre za tehnologije, ki se ukvarjajo z vrednostjo, denarjem in/ali premoženjem, celo bogatstvom, je zaupanje še ena pomembna tema oziroma vidik. Ljudje zaupajo globalnim finančnim sistemom. Kako lahko »blockchain« pridobi podobno zaupanje in ugled?
Verige podatkovnih blokov postajajo nova tehnološka osnova za finance, tako kot je pred desetimi leti to storil oblak za internet. Vse obsežnejša uporaba teh verig med zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami bo rešila vprašanje zaupanja javnosti. Ljudje že vse bolj zaupajo storitvam in rešitvam fintech podjetij, ta pa se vse obsežneje selijo na blockchain. Da ne omenjam sprejemanja te tehnologije med bankami ...

Ker ste ravno omenili banke – kako bodo kriptovalute, stabilni kripto kovanci in celo digitalni dolar, evro ter juan v prihodnosti preoblikovali finančne sisteme in plačilno okolje?
Ko ljudi vprašate, česa si zares želijo v svetu plačil, bo večina poudarila hitra in poceni plačila. Vendar sam menim, da prihaja nekaj še močnejšega, in sicer možnost izvrševanja kliringa. Naš cilj v Cycles je poravnati čim več dolgov za čim več ljudi z najmanj denarja. Poravnava je super moč, dostopna le velikim finančnim institucijam, vendar z rešitvijo Cycles, z uporabo tehnologije za zaščito zasebnosti in stabilnimi kovanci, lahko omogočimo dostop do nje vsem.

Je torej Cycles »najboljša stvar po belem kruhu«? In kako bo prepričala podjetja?

Morda pa res. (smeh) Cycles podjetjem olajša plačevanje in prejemanje plačil v stabilnih kriptovalutah ter ohranjanje njihovih naložb v stabilnih kriptovalutah, ki prinašajo donos dlje časa, ne da bi morala žrtvovati dobičke za provizije za plačila. Gre za optimizacijo kapitalske učinkovitosti, kjer lahko vsi naredijo več z manj, prihranijo stroške in zmanjšajo tveganja. Cycles naslavlja izzive fragmentacije, ki se pojavljajo s širjenjem stabilnih kriptovalut, in se osredotoča na osnovni problem kapitalske učinkovitosti poravnave. Prav zato bo prevladal.
 

Zdaj veste ...