Predsednik Združenja profesionalnih upravljavcev tveganj v BiH (UPRMBiH) in član Uprave Sparkasse Bank BiH, Igor Jokić, je spregovoril o vplivu umetne inteligence na bančni sektor, novi paradigmi upravljanja tveganj in prihajajoči konferenci »Bančništvo v dobi umetne inteligence: Priložnosti in izzivi«, ki bo 28. novembra v Sarajevu zbrala vodilne strokovnjake iz regije in Evrope.
Promo
Kako spremembe, ki jih prinaša UI, oblikujejo bančno industrijo in njene storitve v najširšem smislu?
Umetna inteligenca (UI) ni zgolj tehnološka inovacija temveč tudi globalna revolucija, ki spreminja praktično vsako industrijo, vključno z bančništvom. UI že spreminja način, kako banke razumejo stranke, upravljajo tveganja in sprejemajo odločitve. Preobrazba se odraža v hitrosti in kakovosti analize podatkov, reševanju poizvedb v realnem času s pomočjo avtomatiziranih asistentov, personaliziranih storitvah in učinkovitejših poslovnih procesih.
UI odpira vrata tudi večji finančni vključenosti, saj omogoča oceno kreditne sposobnosti tudi za tiste stranke, ki nimajo tradicionalne kreditne zgodovine, s čimer se širi dostopnost finančnih storitev in krepi družbena vloga bančnega sektorja.
Po drugi strani pa ta sprememba zahteva nov način razmišljanja: premik od statičnih modelov k dinamičnemu učenju in odločanju v realnem času. To pomeni, da bančništvo vstopa v fazo, kjer so tehnologija, znanje in etika enako pomembni dejavniki stabilnosti. V tem prepletu ostaja ključen človeški dejavnik, saj bo sposobnost interpretacije podatkov in sprejemanja odgovornih odločitev še naprej razlikovala dobre od najboljših bank.
V katero smer se bo razvijala funkcija upravljanja tveganj v bančništvu pod vplivom tehnologij UI?
Čeprav bo umetna inteligenca prinesla velike spremembe paradigm, temeljni nalogi upravljavcev tveganj ostajata nespremenjeni in to sta zaščita kapitala banke in zagotavljanje njene finančne stabilnosti.
Vendar pa se bo v dobi UI spremenil način uresničevanja teh nalog. Vloga se preobraža iz pretežno reaktivne v izrazito prediktivno in proaktivno.
Umetna inteligenca, poleg optimizacije ponavljajočih se in statističnih nalog ter preusmeritve virov v poglobljene analize, prinaša tudi bistveno spremembo. Prinaša namreč strateško razmišljanje, ki omogoča, da se upravljanje tveganj, namesto da se osredotoča na sedanjost ali preteklost, usmerja v prihodnost. Generativna UI lahko sprosti vire, ki se danes porabljajo za diagnostiko in ugotavljanje vzrokov dogodkov, ter odpre prostor za učinkovitejše napovedovanje tistega, kar lahko pričakujemo.
Tovrstne prediktivne prakse in orodja obstajajo že zdaj, vendar lahko s tehnologijami UI postanejo bistveno naprednejši, sofisticiraniji in učinkovitejši, kar ob ustrezni uporabi prinaša večplastne prednosti. Predvsem za kakovost aktive in stabilnost bank, saj boljše napovedi pomenijo pravočasnejše prepoznavanje zgodnjih opozorilnih signalov, ublažitev in zaščito pred nastajajočimi tveganji v prihodnosti, kar je tudi bistvo upravljanja tveganj.
S tem se odpira prostor, da bi vloga upravljavca tveganj znotraj bančnih organizacij dobila novo, svetovalno razsežnost pri prodajno usmerjenih funkcijah, da bi se perspektive približale in da bi se sinergija znotraj banke dodatno okrepila. Takšna celovitejša in natančnejša slika tveganj sedanjosti in prihodnosti lahko pomaga pri razvoju novih produktov, izboljšanju svetovanja strankam ter pripomore pri ustvarjanju kakovostnejše uporabniške izkušnje.
Hkrati UI prinaša tudi nove vrste tveganj , kot je tveganja modelov, kjer lahko algoritmi sprejmejo napačne odločitve, do etičnih izzivov, kot so diskriminacija, netransparentnost in potreba po še večji osredotočenosti na kakovost podatkov.
Banke bodo morale razviti jasne interne okvire za upravljanje tehnologij UI, vključno s procesi validacije modelov, neprekinjenim in sistematičnim upravljanjem podatkov ter usklajenostjo z regulatornimi zahtevami. Upravljanje UI bo postalo sestavni del funkcije tveganj med tem ko bo sodelovanje z regulatorji in strokovnimi skupnostmi postalo ključno za ohranjanje zaupanja in stabilnosti.
Seveda vse to zahteva resne priprave in naložbe. Upravljavci tveganj bodo morali krepiti lastne kompetence, posedovati bodo morali višjo stopnjo razumevanja delovanja modelov ter sposobnost skrbega nadziranja in ublaževanja tveganj, ki jih tovrstne inovacije prinašajo. Temu je treba posvetiti najvišjo raven pozornosti, morda celo višjo kot na katerem koli drugem področju, saj mehanizmi upravljanja tveganj predstavljajo steber stabilnosti bančnih sistemov, pri čemer ne sme biti kompromisov.
Da tveganja, ki jih lahko ustvari UI, ne bi presegla njenih koristi, je vsekakor nujno razviti tudi ustrezen zakonski okvir, ki bo postavil jasne meje in pravila za uporabo algoritmov v finančnem sektorju. Takšen okvir mora zajeti vprašanja transparentnosti, zaščite podatkov, odgovornosti za odločitve, ki jih UI sprejema, kot tudi preprečevanja diskriminacije in zlorabe.
Kaj v praktičnem, operativnem smislu pomeni »AI-driven risk management« in kako bo usmerjal razvoj stroke?
V bančništvu »AI-driven risk management« ali vodeno upravljanje tveganj z UI označuje prehod iz sveta statičnih pravil in zgodovinskih podatkov v dobo dinamičnega učenja in napovedovanja v realnem času. To ni futuristični koncept, temveč skupek praktičnih operativnih sprememb, ki zagotavljajo kakovostnejšo zaščito finančnih institucij.
Z UI vodeno upravljanje tveganj se v trenutnih praksah najpogosteje kaže v natančnejših in sofisticiranejših ocenah tveganja ter v avtomatiziranem odločanju o kreditnih zahtevkih strank. Modeli UI analizirajo na tisoče mikro spremenljivk – daleč onkraj klasičnih kazalnikov – da bi ustvarili precej
natančnejšo sliko kreditne sposobnosti stranke. To banki omogoča proaktivno reagiranje in zgodnejše identificiranje slabosti v portfelju, kar bistveno izboljša natančnost določanja cen kreditov in zmanjša izgube.
Poleg tega je UI prinesla revolucijo v odkrivanje prevar v realnem času. Namesto odkrivanja prevar po tem, ko so se že zgodile, se modeli strojnega učenja neprekinjeno učijo o novih vzorcih in anomalijah. Sposobni so analizirati milijone transakcij v milisekundah in blokirati sumljive dejavnosti pred izvedbo, s čimer učinkovito sledijo naprednemu kibernetskemu kriminalu.
Tudi na področju preprečevanja pranja denarja (AML) UI drastično zmanjša število »lažnih alarmov«. S filtriranjem in analizo podatkov z visoko natančnostjo osredotoča analitike tveganj le na primere, ki resnično zahtevajo človeško posredovanje, s čimer se drastično poveča učinkovitost in zagotovi usklajenost s hitrimi regulativnimi spremembami.
Tovrstna preobrazba zahteva tudi evolucijo stroke. Upravljavci tveganj bodo morali razvijati veščine na področju analitike, razumevanja algoritmov in dela s podatki. V prihodnosti se bodo oblikovale interdisciplinarne ekipe, ki bodo povezovale finance, tehnologijo in regulativo, s čimer se funkcija upravljanja tveganj postavlja kot strateški partner v razvoju poslovanja.
Kakšno vlogo ima pri vsem tem Združenje upravljavcev tveganj BiH?
Združenje profesionalnih upravljavcev tveganj BiH ima ključno vlogo pri spodbujanju najvišjih standardov in najboljših praks upravljanja tveganj v bančništvu. Njegova naloga je nenehno dvigovanje ravni strokovnega znanja in kompetenc v stroki ter vloga relevantnega partnerja regulatorjem, bankam in drugim finančnim institucijam pri oblikovanju politik in regulative.
Združenje si prav tako prizadeva ustvariti okolje, v katerem se izmenjujejo izkušnje in vodi strokovni dialog med vsemi akterji, ki vplivajo na stabilnost finančnega sistema, kot so banke, finančne institucije, realni sektor, regulatorji, akademske in strokovne skupnosti. Samo s takšnim sodelovanjem je mogoče zagotoviti, da sektor upravljanja tveganj v BiH in regiji ostane sodoben, kompetenten in proaktiven.
Prav s tem ciljem bo Združenje 28. novembra v Sarajevu organizira Tretjo regionalno konferenco z naslovom »Bančništvo v dobi umetne inteligence: Priložnosti in izzivi«, ki bo zbrala vodilne domače in mednarodne strokovnjake s področja bančništva, gospodarstva, zakonodaje in tehnologije.
Kaj pričakujete od tega dogodka?
Tretja regionalna konferenca Združenja profesionalnih upravljavcev tveganj »Bančništvo v dobi umetne inteligence: Priložnosti in izzivi« bo združila regionalne in mednarodne poslovne voditelje in strokovnjake, da bi odprli ključna vprašanja in izmenjali izkušnje o priložnostih in izzivih, ki jih tehnologije UI prinašajo bančništvu, zlasti na področju upravljanja tveganj.
O umetni inteligenci se veliko govori v segmentih prodaje, IT-ja, komunikacij in podpore uporabnikom, vendar precej manj na področju tveganj, kar je razumljivo, saj gre za najsofisticiranejšo funkcijo bančnega sistema, odgovorno za ohranjanje kakovosti aktive, odpornosti bank in stabilnosti sektorja. Vendar ta tema ni več prihodnost, temveč je že prisotna in čas je, da se o njej govori odprto in strokovno.
Naš cilj ni samo informiranje, temveč spodbujanje dialoga, izmenjava znanja in povezovanje ljudi, ki lahko pripomorejo k temu, da bi bančni sektor čim bolj pripravljen in kompetenten vstopil v dobo umetne inteligence.
Katere so po vašem mnenju ključne sporočila za prihodnost upravljanja tveganj v BiH in regiji?
Ključno sporočilo je: »Znanje je naša prva obrambna linija.« V dobi umetne inteligence postaja sposobnost razumevanja tehnologije, pa tudi njene odgovorne, etične in namenske uporabe, ključna za stabilnost finančnega sistema.
Drugič, okrepiti moramo stroko s sodelovanjem, izmenjavo izkušenj in odprtim dialogom. Znotraj bank, pa tudi med bankami, regulatorji, akademsko skupnostjo in IT sektorjem. UI ne pozna institucionalnih meja, zato jih ne bi smel poznati niti naš pristop k tveganjem.
In tretjič, prihodnost upravljanja tveganj leži v zlitju človeške presoje in tehnološke moči. Samo kombinacija znanja, integritete in naprednih orodij lahko zagotovi, da bo bančništvo ostalo varno, odgovorno in usmerjeno v razvoj realnega gospodarstva.
.webp){kind=icon}
