Septembra je nemško gospodarstvo potonilo še globlje v rdeče, so pokazali podatki indeksa nabavnih menedžerjev. Poslovna aktivnost v državi je upadla najhitreje v zadnjih sedmih mesecih, z močnim in pospešenim zmanjšanjem proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Ob tem se je rast v storitvenem sektorju skorajda ustavila. Upadanje zaposlenosti se je pospešilo, saj so poslovna pričakovanja prvič v letu dni postala pesimistična.
Indeks v predelovalni dejavnosti najnižje v zadnjem letu
Kompozitni indeks nemških nabavnikov, ki ga izračunava Hamburška komercialna banka (HCOB) in ga pripravlja v sodelovanju s S&P Global, je septembra upadel še četrti zaporedni mesec. Iz 48,4 je upadel na 47,2 točke, kar je najnižje odčitek po februarju in nakazuje konkretno upadanje v proizvodnji blaga in storitev. Indeks nabavnikov v predelovalni dejavnosti je septembra upadle na 40,5 točke, kar je najnižje v zadnjih 12 mesecih. Storitveni sektor, ki je v preteklih mesecih nadomeščal predelovalnega je začel upadati.
Podpora gospodarstva s strani storitvenega sektorja se je septembra zmanjšala. Indeks storitvenega PMI je septembra zdrsnil iz 51,2 na 50,6 točke, kar pomeni, da je bila rast komaj opazna. To je najnižja vrednost indeks v zadnjih šestih mesecih.
Stranke bolj previdne
Anketirana podjetja so poročala večjo previdnost strank in s tem povezano zadržanost pri izdatkih, pri čemer naj bi bila dejavnik zaskrbljenost glede gospodarstva. Skupni pritok novih poslov je septembra upadel najhitreje v skoraj letu dni, saj je ponovni upad novih del, ki so jih prejela storitvena podjetja, sovpadal s poglabljanjem upada novih naročil v proizvodnji. Tudi novi izvozni posli so padali širše in hitreje. Kot kažejo danes objavljani podatki zveznega statističnega urada Destatis, se je nemški izvoz v tretje države avgusta zmanjšal za 1,2 odstotka na 58,5 milijarde evrov.
Vztrajno močno zmanjšanje zaostankov pri delu je nakazovalo manjšo izkoriščenost zmogljivosti v nemškem zasebnem sektorju. To pomeni, da so podjetja lahko naročila dokončala hitreje, kot so jih prejemala. Septembrski upad odprtih poslov je bil najizrazitejši v zadnjih 12 mesecih in ga je vodil še posebej močan upad v predelovalnem sektorju. Zadnji podatki so pokazali četrti zaporedni mesec izgube delovnih mest. Če ne upoštevamo prvih mesecev pandemije, je bila skupna stopnja odpuščanja osebja najhitrejša v zadnjih 15 letih.
Indeks upadanje pokazal tudi za evrsko območje
Septembra je do ponovnega upada poslovne aktivnosti prišlo v evroobmočju. Padec proizvodnje je bil prvi v zadnjih sedmih mesecih in je bil zabeležen ob vztrajnem zmanjševanju novih naročil. Število novih poslov se je zmanjšalo najhitreje po januarju. Zaradi hitrejšega padanja novih naročil, obsega neporavnanih poslov ter padca poslovnega zaupanja v zadnjih desetih mesecih so podjetja že drugi mesec zapored zmanjšala število zaposlenih. Medtem je šibko povpraševanje povzročilo počasnejšo inflacijo tako vhodnih stroškov kot proizvodnih cen.
Kompozitni indeks PMI v evroobmočju je septembra prvič v sedmih mesecih padel pod mejo 50, ki označuje stanje brez sprememb. Iz 51 točk je upadel na 48,9 točke. Najnovejši podatki kažejo na skromno zmanjšanje poslovne dejavnosti v evrskem območju v tem mesecu.
Zmanjšanje celotne poslovne aktivnosti je povzročilo poglabljanje recesije v proizvodnem sektorju evroobmočja, kjer se je proizvodnja zmanjšala že osemnajsti mesec zapored in najhitreje v zadnjem letu. Čeprav se je storitvena dejavnost še naprej povečevala, je bila zadnja rast minimalna in najšibkejša po februarju. Po avgustovskem povečanju poslovne dejavnosti, povezanem z olimpijskimi igrami, se je proizvodnja v francoskem zasebnem sektorju septembra spet zmanjšala. Francija se je tako pridružila Nemčiji, kjer je bil upad dejavnosti najizrazitejši od februarja. V preostalem območju evra se je proizvodnja ob koncu tretjega četrtletja ponovno povečala.
.webp){kind=icon}
