"Hranilniki bodo vse bolj dostopni. Če ponazorim ekonomsko: kot je cena fotovoltaike upadla s 100 na 10 odstotkov, bo tako tudi pri hranilnikih. Danes je normalna cena za hranilnike 600 evrov za kilovat inštalirane moči, nekateri pa dosegajo tudi že ceno 200 evrov za kilovat," je na dogodku Energija in okolje povedal Marko Topič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je tudi ustanovitelj in predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko.
K temu dodajmo, da je od 15. aprila mogoče ponovno pridobiti subvencijo projektov samooskrbnih sončnih elektrarn za fizične osebe, ki bodo priklopljene na način letnega obračuna (net metering). To je možno tudi za sončne elektrarne skupaj s hranilnikom.
V tem primeru je mogoče pridobiti 500 evrov za kilovat inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom električne energije. Subvencija je lahko v višini največ 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in za največ 80 odstotkov vsote priključnih moči odjemnih mest.
Preberi še
Fotovoltaika: Poleti nov razpis z višjimi subvencijami
Do začetka poletja naj bi bile vse lani oddane vloge za pridobitev soglasja zagotovo obdelane.
11.04.2024
Do konca februarja 500 vlog: Komu je sončna elektrarna še zanimiva?
Od 15. aprila možno pridobiti subvencijo za sončne elektrarne za fizične osebe na Borzenu.
10.04.2024
Sončne elektrarne: Zeleni prehod je ukradel posel
Razpis za subvencioniranje sončnih elektrarn, ki so ga z Eko sklada prenesli na družbo Borzen, bo predvidoma objavljen konec meseca.
05.03.2024
Imamo dovolj prostora za doseganje ciljev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) glede postavitve fotovoltaike in hranilnikov?
Fotovoltaika že dokazuje, da bo v osrčju energetskega zelenega prehoda. Prostorsko imamo kapacitet več kot dovolj, samo strešnega potenciala je popolnoma dovolj, da dosežemo zaveze. Sončne elektrarne pa lahko po novem postavimo tudi na fasade, pa tudi na balkone. Proizvajalci temu prilagajajo tudi barvo in oblike panelov ‒ v Švici zaradi kulturne dediščine na primer na strehe postavljajo rdeče solarne panele.
Tehnologija fotovoltaike postaja vse bolj diverzificirana, govorimo o integraciji v stavbe, infrastrukturne objekte, protihrupne zidove, vse več se govori o agrovoltaiki. Vse to so segmenti, ki rastejo v velike trge. Poleg tega imamo v Sloveniji dva odstotka degradiranih zemljišč, kar je tudi samo po sebi več kot dovolj za doseganje podnebnih ciljev.
Lahko pri zelenem prehodu stavimo samo na fotovoltaiko?
Zagotovo moramo staviti na kombinacijo virov, saj vemo, da ponoči sonca ni. Treba je imeti ustrezen energetski miks, trpežno omrežje in to je podlaga, da bomo prenašali proizvedeno energijo ter presežke lokalno pretvarjali v druge energetske vire.
Kakšen je tehnološki razvoj na področju fotovoltaike?
Izkoristek panelov je prvi izziv, trenutno smo pri fotonapetostnih modulih največ pri 24 odstotkih izkoristka. Razvijamo pa tudi nove celice, pri katerih izkoristek presega 30 odstotkov, ampak za zdaj v sklopu laboratorijskega raziskovanja. Potem je izziv tudi življenjska doba panelov: če nam bi jo uspelo podaljšati s 30 na 50 let, je to ogromen učinek multiplikativnega dejavnika.
Približno eno leto namreč potrebujemo, da porabljeno energijo za gradnjo panelov nadomestimo s proizvedeno. Poleg tega je poraba materialov za proizvodnjo panelov na dolgi rok zmanjšana. Med izzivi pa je treba omeniti tudi izboljševanje ekološkega odtisa v proizvodni liniji.
Kako napredujejo tehnologije shranjevanja energije?
Razvoj baterijskih hranilnikov gre strmo navzgor, pri tem prednjači Kitajska. Govorilo se je o določenih omejitvah proizvodnje zaradi pomanjkanja litija, a so zdaj našli nove zaloge. Litij tako ni več problem. Poleg tega so razvili tudi magnezijeve in cinkove baterije, ki so zelo podobno učinkovite.
Razvoj pa pomeni tudi pocenitve. Naj ponazorim ekonomsko: če je cena fotovoltaike v desetih letih upadla s 100 na 10 odstotkov, bo tudi pri hranilnikih tako. Normalna cena hranilnika je trenutno 600 evrov za kilovatno uro, nekateri pa dosegajo tudi že 200 evrov za kilovat.
Kako doseči zaveze iz NEPN?
Slovenija potrebuje vsa vlaganja, tako od gospodinjstev kot industrije. Sončne elektrarne so vedno bolj obvladljive zaradi natančnejšega napovedovanja, zato bodo tudi cene elektrike v prihodnje bolj stabilne. Velika prednost pri tem je lahko, da smo zelo odzivni in se prilagajamo razmeram. Ni nujno, da sončne elektrarne ves čas delujejo stoodstotno.
Ne smemo pa pozabiti na druge obnovljive vire, obvladovati moramo celoten energetski sistem. Investirati v sončne elektrarne v kombinaciji s hidroelektrarnami, to bi bila optimalna rešitev, da povečamo samozadostnost in hkrati omogočimo izključitev TEŠ 6. Veliko naložbeno priložnost pa vidim tudi pri ponudnikih, ki bodo povezovali male gospodinjske uporabnike z večjimi industrijskimi.
Verjamete, da lahko Evropa dohiti in prehiti Kitajsko?
Le z inovacijami in boljšimi rešitvami. Kitajska ima veliko prednost, ker deluje po tako imenovanem sistemu top down. V Evropi pa se pogosto preveč pogovarjamo, dogovarjamo in ničesar odločimo. To bi morali spremeniti. Pridobiti bi morali tudi energetsko suverenost. Ob tem se preveč pogovarjamo tudi glede umeščanja v prostor.
Ko sem bil na Nizozemskem, je ravno med vožnjo s tramvajem prišlo do električnega izpada. Takrat se je ravno mračilo. To je bilo dobro opozorilo, da ljudje začnejo razmišljati, da elektrika ni samoumevna v vsakem trenutku dneva. Sporočiti je treba, da moramo vsi nekaj prispevati, da ohranimo tako blagostanje, kot ga imamo.