Zeleno zadolževanje v tujini priljubljeno; kaj zavira naša podjetja?

Če je trend zelenih investicij in trajnostnega zadolževanja vedno bolj priljubljen na globalnih trgih, se v Sloveniji še ni zares dobro prijel. Vsaj ne na področju izdajanja vrednostnih papirjev, ki se uporabljajo za financiranje okoljskih in podnebnih projektov. Medtem ko se podjetja v tujini v zadnjih letih pogosteje odločajo za izdajanje zelenih obveznic, ki upoštevajo kriterije ESG (angl. Environmental, Social, Governance), te pri nas še niso prepričale veliko podjetij.

V Sloveniji le dve podjetniški zeleni obveznici

Po dostopnih podatkih sta bili doslej v Sloveniji izdani le dve podjetniški zeleni obveznici. Leta 2017 je SID banka skupaj z družbo GEN-I Sonce za slovenski kapitalski trg razvila prvo zeleno obveznico, s katero je GEN-I Sonce zbral 14 milijonov evrov za financiranje zelene energije oziroma projektov. Projekti, financirani s temi sredstvi, so osredotočeni v povečanje energetske učinkovitosti. Investitorja prve zelene obveznice sta bili SID banka in Nova KBM.

Decembra 2018 je nato SID banka izdala še eno zeleno obveznico v višini 75 milijonov evrov, namenjeno financiranju zelenih projektov. To je bila prva zelena obveznica pri nas, ki je bila izdana skladno z načeli zelenih obveznic združenja ICMA 2018, so v SID banki pojasnili za Bloomberg Adria.  SID banka je od izdaje do konca leta 2021 iz naslova zelene obveznice odobrila financiranje 22 projektom v skupni višini 87 milijonov evrov. Največ, 63 odstotkov vseh sredstev je bilo namenjenih zelenim projektom iz kategorije čisti transport.

Na tujih trgih več zanimanja

Če pri nas takšno financiranje projektov podjetij še ni razširjeno, je v tujini precej bolj pogosto. V Sloveniji izdani zeleni podjetniški obveznici sta tako na primer precej manjši od zelene obveznice, ki jo je sredi lanskega leta izdal Ford. Avtomobilski proizvajalec je z izdajo desetletne obveznice zbral 1,75 milijarde dolarjev. Z zbranim denarjem bodo financirali obstoječe zelene projekte, usmerjene predvsem v čistejše oblike prevoza ter oblikovanje, razvoj in proizvodnjo električnih vozil. Leto pred tem je Ford izdal prvo zeleno obveznico, vredno 2,5 milijarde dolarjev.

Lani se je za izdajo prve t. i. trajnostne obveznice na Hrvaškem odločila M+ Group, ki je z njo zbrala 300 milijonov kun (okrog 40 milijonov evrov). Skupina se je ob tem zavezala, da bo za 25 odstotkov zmanjšala izpuste ogljika in povečala zastopanost žensk na vodilnih položajih za 51 odstotkov. 

Licencirana fotografija M+ Grupa

"Z družbenega vidika smo neizogibno povezani z vplivanjem na okolje, zato bomo sledili ciljem, da s financiranimi projekti ta vpliv zmanjšamo," je ob izdaji zelene obveznice dejal predsednik uprave Darko Horvat.

Zelene obveznice niso primerne za vse izdajatelje

SID banka v kratkem ne načrtuje izdaje nove zelene obveznice, saj je, kot pravijo, dinamika izdaj zelenih obveznic odvisna od dinamike financiranja zelenih projektov. "Na tujih kapitalskih trgih med vlagatelji obstaja veliko zanimanja za zelene obveznice. Vlagatelji so tudi vedno bolj zeleno usmerjeni, v investicijskih politikah pa že imajo vgrajene ESG oziroma zelene kriterije," so pojasnili v SID banki. 

Dejstvo, da sta bili v Sloveniji izdani le dve zeleni obveznici, kaže, da zelena obveznica gotovo ni primerna za vsakega izdajatelja, ugotavljajo v SID banki. Izdaja zelenih obveznic je najprej pogojena z zadostnim obsegom zelenih projektov izdajatelja. Poleg tega se izdajatelj zaveže k letnemu poročanju o plasiranju sredstev iz obveznice in k poročanju o ocenjenih okoljskih učinkih iz naslova zelenih projektov, kar lahko za izdajatelja predstavlja dodatno obremenitev. Izzivi pri zelenih obveznicah so povezani tudi z zbiranjem zadostnega števila ustreznih zelenih projektov, ki so vezani na omejeno časovno obdobje, pripravo zelenega okvirja, pridobitev pozitivnega mnenja na zeleni okvir s strani neodvisne institucije ter spremljanje okoljskih učinkov in poročanje o njih.

Vse pogosteje tudi države

Če se za izdajo zelenih obveznic ne odločajo podjetja, je trajnostno obveznico v začetku leta izdala slovenska država. Januarja je izdala 1,25 milijarde evrov vredno desetletno trajnostno obveznico, pri kateri je povpraševanje preseglo deset milijard evrov. Polovica investitorjev so upravljavci skladov, zavarovalnice oziroma pokojninski skladi, sledili so banke in skladi tveganega kapitala.

Slovenija je tako drugič doslej izdala trajnostne obveznice, ki morajo biti namenjene izključno financiranju trajnostno naravnanih projektov. Prvič je to storila leta 2021 in s tem postala prva država v regiji, ki se je odločila za takšen korak. V regiji je Sloveniji sledila Srbija, ki je septembra 2021 z izdajo zelene obveznice zbrala milijardo evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar