Trg zasebnega kapitala: Alfi sam po izstopu Generalija, a ne za dolgo

Do sedaj smo imeli v Sloveniji dva upravljalca t. i. 'growth' skladov zasebnega kapitala. Po novem bomo – kot kaže – imeli samo še enega. Vsaj začasno. V teku je namreč razpis, ki bo razširil slovenski program za zagotavljanje kapitala za rast malih in srednje velikih podjetij. Razpis sta objavila Evropski investicijski sklad (EIF) in SID banka. Po naših informacijah naj bi na podlagi razpisa zaživela do dva sklada zasebnega kapitala.  

V torek so iz družbe za upravljanje Generali Investments sporočili, da so podpisali pogodbo o prenosu upravljanja Generali Growth Equity Fund (GGEF), sklada zasebnega kapitala, na Alfi PE, družbo za upravljanje alternativnih investicijskih skladov. Prenos morajo sicer potrditi še ustrezni organi sklada, za izvršitev transakcije bo potrebno tudi dovoljenje regulatorjev, in sicer Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencije za varstvo konkurence (AVK).

V nadaljevanju predstavljamo naložbe in delovanje obeh skladov, pozanimali pa smo se tudi, kaj se na področju skladov zasebnega kapitala v Sloveniji obeta v prihodnosti.

V čem sta si sklada podobna?

Oba sklada – GGEF in Alfi PE – sta t. i. "growth" sklada, kar pomeni, da kupujeta lastniške deleže v majhnih in srednje velikih podjetjih. Tem podjetjem zagotovita kapital in delno ali v celoti izplačata lastnike.

Nato svoj delež ali celotno podjetje prodata po višji ceni od tiste, po kateri sta ga kupila. Od nakupa do prodaje praviloma poteče od pet do sedem let. Življenjska doba obeh skladov je deset let, pri čemer faza vlaganja traja pet let, pet let pa faza vnočevanja naložb. Oba sklada sta trenutno še v fazi vlaganja.

Oba sklada sta bila ustanovljena s pomočjo državnega kapitala, in sicer v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z EIF. Sklada sta v okviru programa pridobila po 25 milijonov evrov kapitalskih zavez. Sklad Alfi PE je bil ustanovljen oktobra 2018, GGEF pa decembra 2019.

Sklada si delita tudi nekatere institucionalne vlagatelje. Investitorji v obeh skladih so Kapitalska družba, Pokojninska družba A in ACH Invest. 

Med vlagatelji v Alfi PE so med drugim še Kolektor, Prva pokojninska družba, Modra zavarovalnica in Medex, med vlagatelji v sklad GGEF pa najdemo med drugim tudi KD Group, Savo Re, Prvo osebno zavarovalnico in družbo Generali.

V čem se sklada razlikujeta?

Alfi PE je uspel zbrati za 70 milijonov evrov zavez vlagateljev, Generalijev GEF pa 65 milijonov evrov, kamor je všteta tudi udeležba SID banke. Pri prvem je delež institucionalnih vlagateljev 67-odstoten, pri drugem pa 95-odstoten. Preostanek kapitala oziroma zavez so zagotovili premožni posamezniki.

Sklada vlagata v različne panoge. Med obstoječimi naložbami sklada Alfi PE so predvsem veterinarska podjetja (Veterinarska bolnica Slovenska Bistrica, Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah, Veterinarska bolnica Lenart), podjetje, ki izdeluje različno zaščitno opremo (Prevent&Deloza), podjetje, ki izdeluje komunikacijsko opremo (Trivial Antene), podjetja za maloprodajo otroških izdelkov (Akids in Pikapoka), dva radiološka centra iz panoge zdravstva (MDT&T in Medilab) ter podjetje iz Hrvaške, ki ponuja rešitve za brezpapirno poslovanje (Elektronički računi). Novembra so pri AVK priglasili še prevzem veterinarske postaje ZVC Lipej-Šerbec.

V portfelju naložb Generalijevega sklada GEF se nahajajo podjetje za prodajo prehranskih izdelkov (Proteini.si), podjetje za proizvodnjo in prodajo prehranskih izdelkov (Paradajz), zobozdravstveno podjetje (Zobozdravstvo Diamant), proizvajalec papirnatih vrečk (Eko Papir) in podjetje za informacijsko varnost (Diverto). Novembra so pri AVK priglasili še prevzem podjetja Golden Tree, ki se ukvarja s prehranskim in vadbenim svetovanjem ter prodajo prehranskih dopolnil.

STA

 

Kako delujejo skladi zasebnega kapitala?

 "Za vsak evro, ki ga dobimo od vlagateljev, moramo vrniti dva evra," pravita direktorja sklada Alfi PE Miran Kovač in Tone Pekolj. "To je splošen kriterij v naši panogi."

Skladi zasebnega kapitala sicer delujejo tako, da na začetku življenjske dobe pridobijo vlagatelje, ki se zavežejo nameniti določeno vsoto denarja za naložbene potrebe sklada in pokrivanje stroškov njegovega delovanja. Ko se sklad odloči za naložbo, vpokliče sredstva vlagateljev in opravi nakup izbranega podjetja. Naknadnih vlagateljev sklad ne sprejema, je pa možno, da kateri od vlagateljev na trgu proda svoj vložek v skladu drugemu vlagatelju. Upravljalska provizija naj bi po naših informacijah znašala približno četrtino vplačanega kapitala, pri čemer je pričakovana donosnost vlagateljev od 15 do 20 odstotkov. Vlagatelji so poplačani po izteku življenjske dobe sklada, lahko pa tudi izstopijo iz sklada ali prodajo svoj vložek na trgu.

"V sklade zasebnega kapitala vlagajo tisti, ki želijo diverzificirati svoje naložbe – poleg delnic, obveznic in nepremičnin," pravi Pekolj. Naložbe v sklade zasebnega kapitala naj bi bile manj nihajne kot naložbe v finančne inštrumente, saj ti skladi investirajo v dobro stoječa podjetja, pri katerih se pred naložbo opravi tudi skrben pregled poslovanja. Manjša nihanja naložb so tudi posledica manj frekventnega vrednotenja naložb, saj se to praviloma opravlja enkrat na četrtletje. Prav tako so te naložbe manj likvidne. Zato vlagatelji na nihanja niti niso tako pozorni, saj se uspeh meri na koncu življenjske dobe sklada.

Depositphotos

 

Vlagatelji sicer nimajo besede pri naložbenih odločitvah sklada, pojasnjujeta Pekolj in Kovač. "Tudi če delamo izgubo, so se zavezali za deset let. Lahko nas razrešijo, zamenjajo upravljavca, ne morejo pa sodelovati pri upravljanju naložb." Vmes lahko skladi vlagateljem izplačujejo dividende, edini vir prihodkov sklada pa so prilivi od naložb – bodisi gre za dividende od dobička bodisi za prihodek od prodaje deleža v podjetju.

Skladi tudi aktivno sodelujejo pri upravljanju podjetij, v katerih so kupili delež. "Sklad zasebnega kapitala podjetjem zagotavlja dolgoročen lastniški kapital za financiranje rasti, širitev kapacitet, izgradnjo prodajne mreže, razvoj novih izdelkov, prevzem konkurenčnega podjetja in izplačilo sovlagateljev oziroma ureditev nasledstvenih vprašanj v družinskih podjetjih," pojasnjujejo v skladu GGEF. "Podjetjem nudi tudi strokovno ekipo z izkušnjami in znanji iz vodenja srednje velikih podjetij. S tem se potencial za rast uresniči v dejanski rasti, povečanih prihodkih, dobičku, dodani vrednosti in nenazadnje tudi v donosnosti za vlagatelje."

Oba slovenska sklada kupujeta deleže v podjetjih, pri čemer posli znašajo od pet do deset milijonov evrov. "Manjše naložbe za nas niso zanimive, ker je z njimi enako veliko dela kot z večjimi," pojasnjujeta Pekolj in Kovač. "Naložbe, ki so večje od 20 milijonov, so rezervirane za tuje sklade, ki imajo več sto milijard kapitala, na primer sklad Apollo. To je njihov peskovnik, mi smo še premajhni," dodajata. Ob tem pojasnimo, da je Apollo lastnik NKBM in je v teku zaključek prodaje banke madžarski banki OTP.

Kaj so težave slovenskega okolja in ali se razvija v pravo smer?

"Slovenija ima na področju regulative, poenostavitve birokracije in procesov še veliko izzivov, da bi uredila učinkovit finančni sistem, začenši s pokojninskim sistemom," pravijo v skladu GGEF, kjer opozarjajo tudi, da Slovenci nimamo razvite kulture vlaganja, ki bi ustvarjalo dodano vrednost, ampak raje kopičimo denar na bankah. "Veliko mora pri tem prispevati država z ustreznim okoljem in sistemsko-regulatornimi spodbudami za državljane, da plemenitijo svoje prihranke, in tudi za podjetja."

Bloomberg

 

Pekolj in Kovač kot največjo težavo navajata visoke davke v primerjavi z drugimi državami. "Mi smo se iz lokalpatriotizma odločili sklad ustanoviti v Sloveniji in tukaj plačevati davke. Lahko bi ga ustanovili v državi, kjer dobiček tovrstnih skladov sploh ni obdavčen, in delali v Sloveniji isto, kot delamo sedaj," razlagata direktorja. Ker pri nas še ni posebne zakonodaje za sklade zasebnega kapitala, so ti obdavčeni po stopnji 19 odstotkov – tako kot ostale pravne osebe.

Pri tem je treba poudariti, da je bil pogoj Evropskega investicijskega sklada in SID banke, da se sklada Alfi PE in Generali GEF ustanovita v Sloveniji z namenom razvijanja našega kapitalskega trga.

Vseeno naj bi se področje skladov zasebnega kapitala v Sloveniji v prihodnje bolje razvilo. Pripravljen naj bi že bil področni zakon, ki bi uredil pogoje delovanja in obdavčitev skladov zasebnega kapitala, pravita Pekolj in Kovač.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar