Severna Makedonija, Albanija in Srbija odpirajo trg delovne sile

S septembrom se odpira trg delovne sile v okviru pobude Odprti Balkan, v kateri sodelujejo Severna Makedonija, Srbija in Albanija, kar naj bi olajšalo in pospešilo zaposlovanje v teh treh državah, ki predstavljajo tržišče 12 milijonov ljudi. 

Napovedujejo, da bo postopek zaposlovanja izjemno enostaven. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo po elektronski poti, prek katere pridobijo matično številko. Potem lahko pristopijo na trg delovne sile v kateri koli od treh držav. Postopek naj bi bil enak tako v Makedoniji kot v Srbiji in Albaniji, končni cilj pa je seveda znižanje stopnje brezposelnosti in pritegnitev tuijh investicij.

Stopnja brezposelnosti je najvišja v Severni Makedoniji. Marca letos je bila po podatkih Svetovne banke na ravni 16,2 odstotka, po oceni analitikov Bloomberg Adria pa je bila v prvem četrtletju letošnjega leta nekaj več kot 20-odstotna. Podatki Svetovne banke kažejo, da sta bili stopnji brezposelnosti v Srbiji in Albaniji konec lanskega leta na enaki ravni, in sicer 11,8 odstotka. 

Prednosti bodo sprva minimalne

Po mnenju analitikov je odpiranje trga delovne sile med tremi balkanskimi državami koristen projekt. Prednosti bodo sprva morda minimalne, več koristi pa je seveda pričakovati, če se bodo pobudi pridružile tudi druge države, je za Bloomberg Adria povedal Mihail Arandarenko, profesor na beograjski ekonomski fakulteti.

"Koristno bo, če bodo imele posamezne države neto priliv delavcev, vsekakor pa bo trg delovne sile deloval učinkoviteje," je dejal Arandarenko in poudaril, da utegnejo imeti največje koristi od projekta posamezni sektorji gospodarstva. 

Depositphotos

 

"Srbija in Severna Makedonija iščeta delavce v tovarnah, ki so v lasti tujcev, torej gre za tuja vlaganja, v Albaniji pa so osredotočeni na turizem. Lahko si torej zamislimo situacijo, da državljani Makedonije in Srbije delajo v sektorju turizma v Albaniji, Albanci pa delajo v tovarnah v teh dveh državah. Vsekakor bo za podjetja lažje zaposlovati, če seveda ne bo dodatnih administrativnih ovir. Ob tem se bo zmanjšala brezposelnost, povečal pa se bo življenjski standard v vseh treh državah. Podobne plače bodo delno odpravile skrbi sindikatov, denimo o poceni delovni sili ali strahu državljanov pred ljudmi iz drugih družbenih in kulturnih okolij," je še pojasnil profesor na ekonomski fakulteti v Beogradu. 

Makedonski delodajalci, ki jim večinoma primanjkuje delavcev, v tej pobudi vidijo rešitev. Mile Boškov iz Poslovne konfederacije Makedonije je za Bloomberg Adria predstavil nekatere prednosti.

Bodo vsi drveli v Srbijo?

"Gre tudi za izboljšanje medsosedskih odnosov, ustvarjanje novih možnosti zaposlovanja, večje sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in nenazadnje za spodbujanje gospodarske rasti in razvoja," je povedal Boškov.

Depositphotos

 

Ob tem je opozoril, da so plače v Srbiji boljše, vendar to ne bi smelo biti prevelika ovira za Makedonijo in naj ne bi prihajalo do strahu, da bodo zdaj vsi drveli v Srbijo. 

"Vse je odvisno od ravni vlaganj in konkretnih delovnih sposobnosti, vsekakor pa bo ob napovedih investicij videti pozitivne premike na trgu delovne sile," pravi Mile Boškov. 

Makedonski sindikati so skeptični. Srbski trg delovne sile je veliko robustnejši od makedonskega in trenutno Srbija išče 30 tisoč vajencev, zdravnikov, medicinskih sester in tehnikov ter bo hkrati posrkala tudi domačo delovno silo. 

"Bojimo se, da bodo delavci zaradi boljših pogojev drugje in liberalizacije trga delovne sile v še večjem številu zapuščali Makedonijo iz preprostega razloga, ker imajo druge države višji standard," je opozoril Ivan Peševski, podpredsednik za zasebni sektor pri Uniji sindikatov Makedonije. Po njegovih besedah je vlada v Skopju k projektu pristopila brez kakršne koli resne analize. 

Kje bodo plačevali prispevke

"To bo sprožilo tektonske premike na našem trgu delovne sile, saj jim ne ponujamo ne boljših zakonskih rešitev ne večjih plač. Paziti je treba, da se z uvozom delavcev ne zmanjša cena dela, da ne bi še dodatno spodbujali odhoda naših delavcev."

Peševski meni, da je sporno vprašanje tudi, kje bodo delavci, ki odidejo na delo v Srbiji ali Albanijo, plačevali prispevke za zdravstvo in pokojnine.  

"Z Odprtim Balkanom odpiramo še en velik prostor za odliv manj kvalificirane delovne sile, namesto da bi delavce zadržali tukaj in pritegnili nove. To bo še povečalo luknjo v proračunu in dodatno oškodovalo državo."

Sporazum o pogojih za nemoten pristop na trg delovne sile v tem delu Evrope je eden od petih dogovorov, ki so jih decembra lani na vrhu pobude treh dežel Odprtega Balkana podpisali takratni makedonski premier Zoran Zaev, albanski predsednik vlade Edi Rama in srbski predsednik Aleksandar Vučić. 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar