Čeprav je alkohol na delovnem mestu načelno prepovedan, je treba omeniti, da se v praksi tega držijo v redko katerem podjetju.
Obenem je treba priznati, da je tolerantnost do alkohola na nekaterih delovnih mestih ničelna (vozniki kamionov, avtobusov, opravljanje del na višini, v globini, delo z otroki, ipd.), medtem, ko na nekaterih delovnih mestih delodajalci stroge abstitence ne nadzirajo, ali pa je niti ne zahtevajo.
Preberi še

Kako pogosta je zloraba drog na delovnem mestu?
Pri zasebnih detektivih smo preverili, kako testirajo na droge v podjetjih.
23.01.2024

Hrvati sladke pijače umikajo s polic, Golob bi jih 'le' obdavčil
Pod inšpekcijskim drobnogledom Coca-Cola in voda Romerquelle; odpoklic že odrejen.
08.11.2023

Težave francoskih vinarjev: Vlada za uničenje vina 200 milijonov evrov
Presežke vina želijo destilirati v etanol, ki se lahko prodaja za industrijsko uporabo.
28.08.2023

Kitajska EU vrača s carinami na žganje, v igri tudi druge carine
Večina kitajskega uvoza žganih pijač prihaja iz Francije, ki je glasovala za uvedbo carin na kitajske električne avtomobile.
08.10.2024
Prepoved dela pod vplivom alkohola (in tudi drog) ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki v 51. členu določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, prav tako ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti in sicer na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja
Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola.
Delodajalec je prav tako upravičen pri delavcu izvesti postopek preizkusa njegove alkoholiziranosti na delovnem mestu. Sam postopek tega preizkusa v delovnopravni zakonodaji sicer ni predpisan, enako velja za testiranje drog v organizmu.
Kaj, če pride do delovnega spora?
Če pride do delovnega spora, lahko delodajalec alkoholiziranost delavca dokazuje z vsemi dokazi, ki so primerni za ugotavljanje tega dejstva, tako z alkotestom, kot tudi z zaslišanjem prič, ki so bile z delavcem v neposrednem stiku. Tako zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), kot tudi zakon o varstvu in zdravju pri delu (ZVZD-1) ne določata posebnih pravil glede dokazovanja alkoholiziranosti delavca na delu. Delodajalec sicer ugotavlja stanje alkoholiziranosti po postopku in na način, določen z njegovim internim aktom (denimo s pravilnikom, s statutom).
Če je delavec na delovnem mestu pod vplivom alkohola, lahko to predstavlja tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi alkoholiziranosti
Postavlja se torej vprašanje, ali je možno delavcu, ki delo opravlja pod vplivom alkohola, izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi?
Odgovor je da. Sodna praksa je izrekla, da neupoštevanje varnostnih ukrepov, med katere sodi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali delavec opravlja objektivno gledano nevarno delo ali ne. Pa je možno delavcu celo redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi zaradi alkoholiziranosti? Tudi to je možno, a pod pogojem, da je šlo za delavca, ki je delal delal na delovnem mestu, ki je bilo opredeljeno kot delovno mesto z večjo nevarnostjo za zdravstvene okvare.

Vsakršen dokaz o alkoholiziranosti še ne omogoča odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Vendar pa prav vsak dokaz glede alkoholiziranosti še ne omogoča (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V enem izmed primerov sodne prakse je denimo sodišče izreklo, da glede na to, da je delodajalec prisotnost alkohola v krvi delavca meril šele popoldne, pri čemer je bila koncentracija alkohola v krvi nizka, in da delavec spornega dne ni opravljal nobenih zadolžitev, tak dokaz o alkoholiziranosti še ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec mora biti pozoren na to, da ima ustrezno pravno podlago
Poudaril bi tudi to, da mora imeti delodajalec ustrezno pravno podlago (denimo Navodila, Pravilnik), v katerih je natančno opisan postopek preizkusa alkoholiziranosti. V primeru, če namreč delodajalec preizkusa z alkotestom ni opravil v skladu s postopkom, ki je določen v navodilih, takega načina ugotavljanja alkoholiziranosti, oziroma rezultatov alkotesta ni mogoče upoštevati. V tem primeru gre za nekakšno “procesno napako”
To sicer ne pomeni, da obstaja konkretna obveznost, da bi delodajalec sprejel kakršenkoli interni pravni akt, v katerem bi določil sam način ugotavljanja alkoholiziranosti, če pa ga vendarle sprejme, pa se mora potem držati navodil, ki jih je sprejel v njem, saj lahko ignoriranje takih pravil predstavlja oviro za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je delal pod vplivom alkohola.