Povpraševanje po delovni sili ne jenja, nov rekord delovno aktivnih

V novembru je bilo delovno aktivnih približno 931.200 oseb, kar je nov rekord in 0,1 odstotka več kot v oktobru. Njihovo število se je najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu. "Trenutno je brezposelnost res nizka, upada povpraševanja po delovni sili pa ne opažamo – in to kljub napovedovanju gospodarskega ohlajanja, o katerem se govori že šest mesecev," je za Bloomberg Adria TV dejala Mirela Kurt, direktorica iskanja in selekcije pri agenciji Adecco.

Kot je v intervjuju povedala Kurt, kadrovska stroka ve, kako težko je zadržati zaposlene. Podjetja namreč beležijo visoko fluktuacijo, istočasno pa je pridobivanje novih talentov zelo oteženo. "Dokler je odstotek brezposelnih pod šestimi odstotki, je odločitev o odpuščanju v primeru rahlega upada gospodarstva popolnoma nesmotrna," je pojasnila Kurt.

Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih žensk zvišalo izraziteje, in sicer za 0,2 odstotka (ali za nekaj več kot 800, na približno 418.600), od tega se jih je največ zaposlilo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Delovno aktivnih moških je bilo okoli sto več, največ v gradbeništvu. Tudi na letni ravni je število delovno aktivnih zraslo pri obeh spolih, in sicer pri ženskah za 1,8 in pri moških za 2,1 odstotka.

Slovenija ne odraža trenda odpuščanja v IKT

Število delovno aktivnih se je v primerjavi z oktobrom povečalo v enajstih dejavnostih, zmanjšalo pa v devetih. Najbolj se je dvignilo v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer za približno 300 oziroma za 0,4 odstotka, na okoli 73.200. Najbolj je upadlo v gradbeništvu, na okoli 74.800, sledilo je gostinstvo, kjer je število zaposlenih padlo na približno 38 tisoč. V obeh dejavnostih se je število znižalo za približno 200.

"V primeru večje krize so na udaru proizvodni delavci zaradi zmanjšanja novih naročil, vendar ne smemo pozabiti na obdobje v prejšnjem letu, ko je bil zaznan primanjkljaj surovin, ko so podjetja stala, odpuščanj pa ni bilo na vidiku," pojasnjuje Kurt.

V svetu se je začel tudi val odpuščanj v panogi informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), a Slovenija po besedah Kurt ne odraža trenda odpuščanja v IKT, kvečjemu beleži rast. "Megatrendi, kot so avtomatizacija, digitalizacija in trajnostni razvoj, so prodrli v vsako podjetje, zato morajo zadovoljiti potrebe prav po IKT-profilih," pravi Kurt.

Dve tretjini zaposlenih v zasebnem sektorju deležni povišice

Ob vseh dvigih plač v javnem sektorju se poraja vprašanje, ali bi lahko imeli delodajalci v zasebnem sektorju dodatne težave pri iskanju zaposlenih. Po besedah Kurt tudi v zasebnem sektorju že drugo leto zapored opažajo rast plač. "V naši raziskavi, v kateri je sodelovalo 18 tisoč oseb, jih je kar 63 odstotkov odgovorilo, da so bili v zadnjem letu deležni dviga plač," je dejala Kurt. 

Kot pravi, se odhod zaposlenih čuti tako pri proizvodnih in trgovskih podjetjih z nizko dodano vrednostjo kot tudi pri tehnoloških podjetjih z višjo dodano vrednostjo. "Razlog za odhod pa je v obeh primerih isti – višji prihodki v tujini," pojasnjuje Kurt.

Na drugi strani si vlada prizadeva za poenostavitev zaposlovanja tujcev pri nas. V letu 2022 so po podatkih Adecca zabeležili 26 tisoč tujcev, a po besedah Kurt postopki žal niso enostavnejši. "Postopki so se časovno celo podaljšali, in sicer zaradi administrativnih zahtev in primanjkljaja kadra v javni upravi," je povedala Kurt. Tako se je proces pridobivanja delovnega dovoljenja podaljšal za en mesec, torej z meseca in pol na dva in pol do tri mesece.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar