"Več kot četrtina generalnih direktorjev kot največjo grožnjo varnosti njihove zaposlitve vidi finančnega direktorja," kaže najnovejša raziskava Boston Consulting Group (BCG). Gre za globalno raziskavo, ki temelji na anketi približno 500 generalnih direktorjev podjetij z letnimi prihodki od 100 milijonov do več kot 5 milijard ameriških dolarjev ter na analizi menjav generalnih direktorjev v okviru indeksa S&P 1200.
Več kot 70 odstotkov generalnih direktorjev poroča o klinično visokih ravneh stresa, pri čemer povprečna ocena stresa znaša 66,7 od 100. Hkrati jih 57 odstotkov navaja, da kratkoročne naloge zavzemajo nesorazmeren delež njihovega časa, kar pogosto izpodriva osredotočenost na dolgoročna tveganja in priložnosti.
"Usklajevanje doseganja kratkoročnih ciljev z dolgoročno rastjo je že dolgo eden ključnih virov stresa za generalne direktorje," pravi Judith Wallenstein, direktorica in višja partnerica ter globalna vodja področja CEO Advisory pri BCG. "Danes pa morajo to početi z bistveno manj časa in pod budnim očesom vse bolj zahtevnih nadzornih odborov, ki so tudi sami pod večjim pritiskom – in to napetost prenašajo na generalne direktorje."
Ugotavljajo tudi, da so nadzorni odbori prepoznani kot najbolj stresna skupina deležnikov, kljub visoki stopnji zaznane usklajenosti, vsak tretji generalni direktor tudi meni, da mora nadzornemu odboru dokazovati več kot pred šestimi meseci.
Višje vodstvene ekipe sodijo med tri največje vire pritiska, pri generalnih direktorjih največjih podjetij pa predstavljajo celo največji vir stresa. Ni nezanemarljivo, da več kot polovica generalnih direktorjev pričakuje spremembe v svojih višjih vodstvenih ekipah v naslednjih šestih mesecih.
Več dejavnikov, ki so tesno povezani z menjavami na položaju generalnega direktorja, se uvršča razmeroma nizko med trenutne vire pritiska. Denimo aktivnosti delničarjev, ki verjetnost menjave generalnega direktorja povečajo za 24 odstotkov, sodijo med najmanj izpostavljene skrbi. Čeprav 10-odstotni upad neto priliva zaposlenih poveča verjetnost odhoda generalnega direktorja za 12 odstotkov, nezadovoljstvo zaposlenih za večino vodij ne predstavlja prednostne teme. Potem je tu umetna inteligenca, ki se kljub naraščajočim pričakovanjem glede donosov uvršča na deveto mesto med enajstimi viri pritiska, pri čemer 84 odstotkov generalnih direktorjev poroča, da jih zahteve po inoviranju bolj spodbujajo kot obremenjujejo.
"Umetna inteligenca generalne direktorje odmika od vsakodnevnega pritiska doseganja rezultatov, saj jim ponuja priložnost za učenje in razvoj ter vlogo vizionarjev, ki lahko pomembno vplivajo na razvoj podjetja," izpostavlja Jessica Apotheker, globalna direktorica marketinga pri BCG ter vodja marketinga v tehnološki enoti BCG X. Pri BCG omenjajo, da le 38 odstotkov generalnih direktorjev navaja zaskrbljenost zaradi nezadovoljstva zaposlenih, kar nakazuje, da je razpoloženje zaposlenih kot vir tveganja morda podcenjeno.
Ob operativnih pritiskih generalni direktorji poročajo tudi o izrazitih čustvenih obremenitvah: "Mnogi vlogo opisujejo kot osamljeno, saj nosijo odgovornost za absorbiranje pritiskov nadzornih odborov, zaposlenih in drugih deležnikov." Zanimivo je tudi, da 72 odstotkov generalnih direktorjev izraža prepričanje, da bodo njihova dejanja zagotovila njihovo dolgoročno zapuščino, medtem ko je skoraj tretjina glede tega negotovih.