Zgodbe tedna: Nemške volitve, obrambna industrija in poslovanje NLB

Jutri se bodo polnoletni državljani v Nemčiji odpravili na volišča, pri čemer se bo sklenila politična saga, ki se je začela z novembrskim razpadom 'semaforske kolacije' pod vodstvom kanclerja in prvaka SPD Olafa Scholza. V marsičem bodo predčasne volitve pomenile konec agonije. Ne samo politične, saj si Nemci, pa tudi slovenski poslovneži, želijo predvsem gospodarskega okrevanja v državi z najmočnejšim gospodarstvom Evropske unije.

Nemško gospodarstvo se je pod taktirko Scholza med pandemijo ekonomsko skrčilo, se pozneje okrepilo, v zadnjih dveh letih pa znova stagnira. Minulo leto je država sklenila z 0,2-odstotnim krčenjem, letošnje napovedi Bundesbank pa so še vedno pesimistične. Gospodarska kriza se bo nadaljevala še vsaj v začetku novega leta, menijo.

Nemške volitve: Kdo bo gospodarsko velesilo popeljal iz brezna?

Nemški indeks DAX na rekordu. Kaj ga poganja v višave?

Nemško gospodarstvo stagnira, a stagnacija največjega gospodarstva stare celine ni ugnala nemškega borznega indeksa DAX, ki je na zgodovinsko visokih ravneh in je nedavno prebil magično mejo 22 tisoč točk. Največji pospešek dajeta indeksu zeleni prehod in obrambna industrija. V zadnjem letu je indeks DAX pridobil več kot 28 odstotkov in s tem prehitel največje ameriške delniške indekse. 

"Družba Siemens Energy, ki jo poganja motor močne evropske zelene agende, dosega rekorde, medtem ko je vojaška industrija pod vodstvom družbe Rheinmetall dodatno okrepila indeks," izpostavlja analitik Bloomberga Adria Mihael Blažeković. Siemens Energy je bila s 345-odstotno letno donosnostjo ena najbolj donosnih delnic na svetu, Rheinmetall pa je s 124-odstotno donosnostjo druga najbolj donosna delnica v nemškem indeksu.  

Ob tem Blažeković spomni, da gospodarske težave izvirajo iz avtomobilskega sektorja in slabih rezultatov težke industrije. Več kot 80 odstotkov prihodkov družb v DAX ustvarijo v tujini, kar zmanjšuje vpliv domačih težav.

Obrambne obveznice: Bodo EU pred Putinom rešili razsipni Nemci?

Po govoru ameriškega podpredsednika JD Vancea na varnostni konferenci v Münchnu je naposled postalo jasno, kar se je namigovalo že vse od začetka ruske agresije na Ukrajino. In sicer, da se bo morala Evropska unija varnostno in obrambno sama postaviti na noge, saj bo lahko Ukrajini samo tako zagotovila potrebna varnostna jamstva, da ta - ali celo sama EU - ne bo postala lahek plen ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Pravilna diagnoza, ki zajema tako okrepitev izdatkov za obrambo kot tudi izgradnjo lastne obrambne industrije, s čimer bi se poenotili standardi opreme in orožja. Nekaj, k čemur bi bistveno pripomogla izdaja skupnih obrambnih obveznic, ki pa že vse od svoje predstavitve ne najde konsenza znotraj EU. Konec ukrajinske vojne in trhli mir, sklenjen mimo Ukrajine, pa tudi EU, bi članice lahko poenotil; to zlasti velja za Nemčijo, ki je bila do ideje doslej zadržana, a je varnost postala osrednja predvolilna tema.

Medtem ko Rusija in ZDA določata usodo EU, negotovost daje zagon ideji evropskih obrambnih obveznic.

Divja rast delnic evropskih družb iz obrambne industrije. Je vlak odpeljal?

"EU in njene države članice so se zavezale, da bodo v odziv na grožnje in varnostne izzive brez primere, s katerimi se trenutno srečuje Evropa, za obrambo namenile več sredstev in jih skupaj porabile bolje," je zapisano na spletni strani Evropske unije. Od leta 2021 pa do vključno 2024 so države članice EU sredstva za obrambo povečale za 30 odstotkov.

A vlaganj še ni konec, kar se je pokazalo tudi na kapitalskih trgih. Tistim, ki so stavili na delnice družb iz obrambnega sektorja, se je vrednost premoženja precej povišala. Indeks Eurostoxx, ki vključuje delnice evropskih družb letalske in obrambne industrije, je te dni prvič prečkal mejo dva tisoč indeksnih točk. Samo letos se je okrepil za skoraj 19 odstotkov, v zadnjih petih letih pa se je vrednost skoraj podvojila.

Katerokoli od evropskih delnic iz obrambne industrije bi izbrali, bi ustvarili pozitiven donos.

Zajem zaslona

 

NLB presegla načrtovane prihodke, dobička 36 milijonov evrov manj kot leto prej

Skupina NLB je lani ustvarila 1,244 milijarde evrov čistih prihodkov, kar je 14 odstotkov več glede na leto prej. Je pa tudi malenkost nad napovedmi - načrtovali so okoli 1,2 milijarde evrov prihodkov. Čistega dobička je bilo 514,6 milijona evrov ali sedem odstotkov manj kot leto pred tem – v 2023 ga je bilo 551 milijonov evrov. V četrtek smo objavili tudi pričakovanja analitikov, ki so za Skupino NLB napovedovali 520 milijonov evrov čistega dobička.

Kako se je na to odzval trg? Prvi posli z delnico NLB so se v četrtek sklepali pri 148,50 evra, malenkost pred 14.30, torej po objavi rezultatov, pa pri 141 evrov za delnico, kar predstavlja okoli petodstotno pocenitev. V zadnjem četrtletju za tri odstotke več obrestnih prihodkov glede na tretje četrtletje.

Pripravili smo tudi pet vprašanj za šefa NLB Blaža Brodnjaka: O nagradah, morebitnih prevzemih in odkupu lastnih delnic.

Slovenske banke: Obrestne mere znižale, potrošniška posojila pa so dražja

Kreditiranje slovenskih bank se je v 2024 povečalo predvsem na račun potrošniških posojil, opažajo v Banki Slovenije (BS). V 2024 se je krepilo kljub visokim obrestnim meram, kar je posledica predvsem sprostitve omejitev kreditiranja potrošnikov v letu 2023. Obrestne mere so bile še nedavno precej nad šestimi odstotki. Preverili smo, kakšne obrestne mere bi prejeli danes, če bi sklenili potrošniško posojilo.

Za izračun obrestnih mer smo najeli sedem tisoč evrov posojila z odplačilno dobo petih let. Preverili smo obrestne mere in efektivne obrestne mere ter primerjali, za koliko se razlikuje skupni strošek posojila.

Kako so se v zadnjem letu gibale povprečna obrestna mera in efektivne obrestne mere? Zadnje poročilo BS kaže, da so obrestne mere novembra upadle. Kako je bilo februarja?

Bloomberg Adria

 

Davčna dilema: Je Trade Republic plačilni ali transakcijski račun?

Že pred časom smo na Bloombergu Adria opozarjali na mnenje davčnega strokovnjaka Ivana Kranjca, da so obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu vedno neobdavčene. Tako bi moralo biti tudi pri produktu nemške digitalne trgovalne platforme Trade Republic, ki ima že od decembra 2023 polno bančno licenco.

Tako pri ministrstvu za finance kot finančni upravi (Furs) vztrajajo, da so obresti po tem, ko je Trade Republic pridobil bančno licenco, obravnavane enako kot obresti na depozite, pridobljene pri bankah v Sloveniji in EU. Zanje velja, da so obdavčene po 25-odstotni stopnji, a le, če skupne obresti, prislužene pri bankah v Sloveniji in v EU, presežejo tisočaka (obdavčen je le presežek).

Ivan Kranjec zoper odločitev Fursa in ministrstva za finance protestira. V nadaljevanju objavljamo mnenje Ivana Kranjca o tem, kaj sploh je transakcijski račun.

Izteka se rok za prijavo Fursu. Bom za kripto moral plačati davke?

V klicnem centru Finančne uprave (Furs) so v zadnjih dneh zaznali povečanje povpraševanj ljudi v zvezi z obdavčitvijo dobičkov ob prodaji kriptovalut, so za Bloomberg Adria odgovorili iz Fursa.

Konec februarja se namreč izteče rok, do katerega morajo posamezniki Fursu prijaviti kapitalske dobičke. Lani so se vrednosti kriptovalut občutno povišale. Naj kaj morajo biti pozorni tisti, ki so zaslužili s prodajo kriptovalut?

Nova ljudska obveznica: obrestna mera bo precej nižja kot pri prvi

Minister za finance Klemen Boštjančič je v sredo napovedal novo izdajo ljudske obveznice. Državna sekretarka Nikolina Prah je dodala, da gre za nadaljevanje uspešne prve izdaje: "Zasledujemo strateške cilje razvoja kapitalskega trga, ki jo je vlada sprejela 2023. Naslavljamo dva vidika. Na eni strani finančno opismenjevanje malih vlagateljev, na drugi strani naslavljamo več finančnih instrumentov na našem trgu."

Obveznica bo imela triletno ročnost, obrestna mera pa bo znašala 2,75 odstotka. Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da je obrestna mera prilagojena tržnim razmeram, Prah pa je dopolnila, da je to tudi meja, po kateri se Slovenija zadolžuje na mednarodnih trgih. Vložiti bo mogoče od tisoč do 250 tisoč evrov.

Ob drugi izdaji pa smo prav tako na enem mestu smo zbrali odgovore na najpogostejša vprašanja, ki jih morate poznati o ljudski obveznici.Vrh obrazca

Kako in kje slovenska podjetja uporabljajo umetno inteligenco?

Kot smo ugotavljali, slovenska podjetja kitajske odprtokodne novosti z DeepSeek večinoma še niso posvojila in prenesla v prakso, medtem ko vse več primerov iz tujine kaže, da so globalna podjetja pri tem veliko bolj agilna in dovzetna.

Sicer pa domača podjetja AI uporabljajo zlasti v logistiki, analitiki in pri pisarniških opravilih; vse bolj tudi v komunikaciji s strankami in pri personalizaciji produktov oziroma storitev. Takšno sliko si lahko namreč ustvarimo glede na odgovore na vprašanja, ki smo jih v zvezi z apliciranjem različnih orodij AI – ne samo DeepSeeka – posredovali 15 podjetjem. Zanimalo nas je, kje v delovnih procesih uporabljajo orodja AI in katera so ta, kakšne načrte imajo v zvezi z aplikacijo v prihodnje ter kolikšna sredstva vlagajo v razvoj.

Banke in zavarovalnice z njo preprečujejo goljufije, odobravajo kredite in upravljajo tveganja.

BMW

 

Tango Bavarcev med sanjami Bruslja in željami kupcev

V vojni politike proti avtomobilski industriji smo bili leta 2023 v Münchnu priča rojstvu vizije Neue Klasse (novega razreda). Ta je dala vpogled v prihodnost oblike, tehnologije in materialov naslednjih vozil BMW. Tokrat so nam na tehničnem dnevu na Bavarskem razkrili, kar se skriva za pločevino in novim obrazom sodobnih BMW-jev.

Neue Klasse je član uprave Joachim Post razglasil za največji projekt stoletja in največjo naložbo v zgodovini družbe. Po mojem vtisu Neue Klasse ni le projekt, ne gre le za novo paleto avtomobilov, temveč za celoten filozofski preskok. Z usmeritvijo Neue Klasse ne skačejo na glavo v elektriko, čeprav ji, jasno, dajejo glavno vlogo. V BMW-ju ves čas poudarjajo, da imajo zadnjo besedo kupci.

Na najnovejšem BMW-jevem elektromotorju so deli slovenskega LTH Castings.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar