Izjave tedna: Iznajdljivi Kitajci, močna Krka in kapitulacija Ukrajine

Teden, ki se izteka, je zaznamovalo burno dogajanje na borznih trgih v ZDA, kjer je kitajski klepetalnik DeepSeek za kratek čas sprožil paniko med ameriškimi tehnološkimi podjetji, na čelu z Nvidio. Izkazalo se je namreč, da je venomer iznajdljivim Kitajcem uspelo z bistveno manjšimi vložki – tako denarnimi kot tudi tehničnimi – ustvariti umetno inteligenco, ki je vsaj tako zmogljiva kot ameriški produkt.

Kar je presenetilo vlagatelje, ni poznavalcev. "Kitajska je že pred leti napovedala, da bo postala tehnološka velesila številka ena, kar pomeni, da v razvoj čipov vlagajo velikanske količine kapitala," je naložbah azijske velikanke v razvoj čipov za potrebe UI povedal Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja pri Generali Investments.

David Modic, član Laboratorija za računalniške komunikacije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani pa je v zvezi s tehničnim drobovjem DeepSeeka povedal, da Kitajci "na področju tehnologije navadno potrebujejo samo tri tedne, da se dokopljejo do zahodne tehnologije."

Dvomom navkljub so delnice IT-podjetij so še vedno privlačne za investicijo, čeprav so njihova vrednotenja visoka. "Nismo še v razmerah borznega balončka, kot smo ga doživeli ob začetku tisočletja (tako imenovani pika kom mehurček)," je povedal Rok Vrčkovnik, upravitelj premoženja pri NLB Skladih.

Poleg drame UI je bilo na domači sceni v ospredju poslovanje farmacevta Krke. Novomeški farmacevt je v letu 2024 ustvaril 1,91 milijarde evrov prihodkov, kar je šest odstotkov več kot leto prej, je dejal predsednik uprave Krke Jože Colarič in poudaril, da gre za oceno, saj morajo revizorji še opraviti svoje delo. "Približujemo se dvema milijardama evrov prodaje," je dejal.

"Finančno smo izredno močni," je o denarnih sredstvih povedal Colarič. Ali se bo še krepila? "Bi se morala," je nadaljeval. Zakaj ne prevzemajo? "Imamo primere, ko so prevzemali in se jim je kost zataknila v grlu in so propadli in bili prevzeti. Mi hočemo rast, še naprej."

Pečat tednu je s kar sedmimi zakoni po nekajletni suši dala tudi ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Največ prahu je dvignil krovni zakon o kmetijstvu, ki med drugim prinaša prenos službe za svetovanje s Kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS na ministrstvo.

"Poudarila bi, da smo se te reorganizacije lotili zelo premišljeno, dosledno, kot mogoče že zadnji dve desetletji ne," je o 11 milijonov evrov težkem organizacijskem premiku, s katerim se s koncem leta vzpostavlja nov vladni organ dejala ministrica.

Na očitke KGZS in njenega predsednika Jožeta Podgorška, da je poteza politično motivirana ter da zbornica ni bila vključena v zakonodajni postopek, pa je odgovorila z vprašanjem:

Teden pa ne bi bil popoln brez omembe ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je sicer podpisal že več kot 100 izvršnih ukazov, s katerimi po tekočem traku uresničuje svoje predvolilne obljube, toda eno izmed njih je brez dvoma že prelomil. Ukrajinska vojna pač divja še naprej, kljub temu, da je samooklicani mojster kupčije napovedal, da jo bo končal v 24 urah. Novi rok je prvih sto dni vlade, mi pa smo z analitiki in ekonomisti v precep vzeli različne načine izpolnitev podaljšane obljube.

"Ukrajina bo prisiljena ali sprejeti ruske pogoje ali pa se boriti do končne kapitulacije," je ocenila Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede v Ljubljani. "Če se prekine ameriška pomoč, je vojne konec, o tem ni dvoma, saj EU ne bo mogla sama pomagati Ukrajini," pa je dejal njen kolega, ekonomist in politolog Bogomil Ferfila.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar