Kot je v nedeljskem pogovoru na RTV Slovenija dejal predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani Gorazd Kovačič, "dogajanje v ameriški politiki že dlje časa kaže, da je ameriška demokracija v krizi. Lobiji in kapital imajo večji vpliv na sprejemanje odločitev kot pa ljudstvo," je bil kritičen poznavalec.
Temu pritrjujejo tudi statistični podatki neprofitne organizacije, ki spremlja financiranje ameriških volitev, OpenSecrets. V zadnjih 20 letih se je namreč cena predsedniških volitev v ZDA povečala za skoraj 114 odstotkov, saj so se stroški kampanje z 2,57 milijarde dolarjev leta 2000 povzpeli na 5,51 milijarde dolarjev v letošnjem letu.
CNBC navaja, da so bile volitve leta 2020 z vidika porabe sredstev najdražje, saj so dosegle 7,72 milijarde dolarjev. Poraba volilnih kampanje je v zadnjih letih sicer neprenehoma naraščala: od 3,17 milijarde dolarjev leta 2004, 4,02 milijarde dolarjev leta 2008 in med 3,1 ter 3,5 milijarde dolarjev leta 2016.
Preberi še
Spremljamo: Volišča se zapirajo. Kdo bo dobil ključe Bele hiše?
Poleg predsednika Američani izbirajo tudi 435 sedežev predstavniškega doma in tretjine senatorskih.
05.11.2024
Kakšen bo svet po supertorku, če zmaga Harris ali Trump?
Strokovnjak Dejan Verčič: 'ZDA se bodo vse več ukvarjale same s seboj'.
05.11.2024
Dilema: Kupiti bitcoin ‒ da ali ne? Kaj počnejo profesionalci
Bitcoin preživel že štiri volitve v ZDA. Kakšne so lekcije? Se stava na bitcoin lahko obrestuje?
05.11.2024
Trump ali Harris: Kakšna bo valutna politika?
V primeru zmage Trumpa bi lahko dolar dosegel pariteto z evrom še pred novim letom, ocenjujejo nekateri analitiki.
05.11.2024
Da denar in ne morda želje ljudstva igra vse večjo vlogo pri izbiri voditelja ZDA, smo v aktualni predsedniški tekmi poročali tudi na straneh Bloomberg Adria. Ko je julija iz tekme nepričakovano izstopil Biden, njegovo mesto demokratske kandidatke pa je zasedla Harris, smo poročali, da je demokratom v manj kot 48 urah uspelo zbrati preko 100 milijonov dolarjev.
Po navedbah New York Times je kampanja Harris postavila rekord za največje četrtletno zbiranje sredstev doslej, saj je v treh mesecih do konca septembra zbrala preko milijarde dolarjev.
Po navedbah New York Timesa je kampanja Harris postavila rekord za največje četrtletno zbiranje sredstev doslej, saj je v treh mesecih do konca septembra zbrala preko milijarde dolarjev. Harris in z njo povezani strankarski odbori so sporočili, da so samo septembra zbrali 378 milijonov dolarjev, medtem ko je kampanja nekdanjega predsednika Donalda Trumpa poročala o 160 milijonih dolarjev, še piše časnik.
Harris je iz dodatnih virov nabrala še 359 milijonov dolarjev, tako da je njeno skupno financiranje preseglo 1,27 milijarde dolarjev, pri čemer skoraj 56 odstotkov sredstev prihaja iz naslova večjih donatorjev, navaja CNBC.
V primerjavi z njo je Trump zbral precej manj, zunanje skupine pa so k skupnemu znesku prispevale še 572,8 milijona dolarjev, tako da je njegova kampanja skupaj znašala nekaj manj kot 940 milijonov dolarjev. Trump se je v kampanji v veliki meri zanašal na premožne posameznike, kot je denimo Elon Musk, ki predstavljajo okoli 68 odstotkov njegovih zbranih sredstev.
Draga, a nujna digitalizacija
Stroški volilnih kampanj so se delno povečali zaradi njihove digitalizacije, ki kandidatom omogočajo, da dosežejo širše občinstvo, vendar je cena pojavljanja na digitalnih platformah temu primerno višja. Financiranje kampanj se je spremenilo tudi zaradi vzpona političnih akcijskih odborov, znanih kot PAC ali super PAC, navaja CNBC.
Trump je v primerjavi s Harris zbral precej manj. Njegova kampanja je skupaj zbrala nekaj manj kot 940 milijonov dolarjev.
Po precedenčni odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča so korporacije, sindikati in posamezniki dobili možnost, da odborom prispevajo neomejene zneske in tako zaobidejo omejitve neposrednih prispevkov.
Volitve za predsednika ZDA so od takrat naprej močno odvisne od delovanja PAC-ov, saj ti generirajo in porabljajo milijarde dolarjev za oglaševalske kampanje in nagovarjanje kandidatov. Čeprav se ne morejo neposredno usklajevati s samimi kandidati, lahko ti subjekti zaradi zakonodajne deregulacije posredno podpirajo predvolilna prizadevanja kandidatov, kar ima velik vpliv na mobilizacijo volivcev.