Inflacija se umirja, na letni ravni 3,3-odstotna, januarja deflacija

Na letni ravni je inflacija v januarju znašala 3,3 odstotka, medtem ko je pred letom dni, januarja 2023, letna inflacija znašala kar deset odstotkov.

V letu dni so se storitve v povprečju podražile za 4,6 odstotka, blago pa za 2,7 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 3,9 odstotka oziroma 2,1 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,3 odstotka, navaja slovenski statistični urad (Surs).

 

 

K letni inflaciji so največ, 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 3,2 odstotka). S po 0,5 odstotne točke vpliva so sledile podražitve iz skupin stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 3,6 odstotka) ter zdravstvo (za 9,4 odstotka).

Zimske razprodaje prispevale k znižanju cen

V nasprotju s prejšnjima dvema letoma so v letošnjem januarju zopet zaznali upad cen. Te so se na mesečni ravni v povprečju znižale za 0,6 odstotka. To je bila predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve, ki so se ob sezonskih razprodajah pocenili za 8,3 odstotka in k deflaciji prispevali 0,6 odstotne točke.

 

 

Po 0,2 odstotne točke so dodale pocenitve pogonskih goriv (bencin je bil cenejši za 4,7 odstotka in dizel za 4,5 odstotka) ter počitniških aranžmajev v tujini (za 12,0 odstotka). Opazno so se znižale tudi cene zemeljskega plina (za 9,7 odstotka); njihov prispevek k deflaciji je bil 0,1 odstotne točke, navaja Surs.

Po drugi strani je mesečno deflacijo za 0,2 odstotne točke znižala 5-odstotna podražitev električne energije. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene toplotne energije (za 7,7 odstotka), počitniških aranžmajev doma (za 4,1 odstotka) in mesa (za 1,3 odstotka).

Inflacija v državah z evrom 2,8-odstotna

Kot smo poročali, je stopnja inflacije v državah z evrom (brez Slovenije) januarja na letni ravni znašala 2,8 odstotka. Najvišjo inflacijo so izmerili v Estoniji (pet odstotkov), na Hrvaškem (4,8 odstotka) in v Avstriji (4,3 odstotka). Najnižjo pa na Finskem (0,7 odstotka), Italiji (0,9 odstotka) ter Litvi in Latviji (obe po en odstotek).

Analitiki BBA: Inflacija nad evropskim povprečjem, s tendencami upadanja

Analitiki Bloomberg Adria ugotavljajo, da gibanje slovenske inflacije kaže na trend umirjanja. "Januarska inflacija se je (merjena s HICP) še naprej upočasnjevala, medletna rast pa je znašala 3,4 odstotka, kar je precej manj od najvišje vrednosti iz julija 2022," ugotavljajo. Takrat je namreč domača inflacija dosegala 11,7 odstotka.

Kljub temu analitiki opozarjajo na evropsko povprečje, ki je nižje od slovenskega. "Letna stopnja inflacije (je) še vedno nekoliko višja od tiste v euroobmočju, ki znaša 2,8 odstotka," navajajo. Je oa na mesečni ravni opazen "trend zniževanja", kar pomeni že tretji zaporedni mesec upadanja.
 
Vzroke za to upočasnitev rasti inflacije pripisujejo "baznemu učinku, globalno nižjim cenam energentov in vplivu restriktivne denarne politike centralne banke ECB". Čeprav bi rast realnih plač v drugi polovici leta 2023 (od maja do novembra za 2,9 odstotka) lahko nekoliko vplivala na vztrajnost inflacije, velja omeniti, da je "rast realnih plač v Sloveniji zabeležila najnižjo rast v regiji Adria". Zato je pričakovati, menijo, da bo vpliv rasti realnih plač na inflacijo "minimalen".

Pričakujejo še, da se bo rast inflacije v prihodnjih mesecih še naprej zmanjševala, "zlasti če ne bo večjih nihanj cen energentov", in da se bo do konca leta predvidoma gibala okoli dveh odstotkov.

 

Novica je dopolnjena v delu s komentarjem analitikov v poglavju Analitiki BBA: Inflacija nad evropskim povprečjem, s tendencami upadanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar