E-pismo: Bo Boštjančič prepričal konservativne Slovence?

Čeprav smo Slovenci zapriseženi varčevalci, pa s prihranki, ironično, ne znamo ravnati. Če denar vendarle vzamemo iz nogavic, pa se praviloma odločimo za konservativne naložbe. Varnih naložbenih priložnosti v zadnjih mesecih ob visokih obrestnih merah, a hkrati povišani inflaciji, ne manjka. Kljub temu imamo Slovenci na bankah po podatkih Banke Slovenije že skoraj 29 milijard evrov. Gre za skupek vlog bank v Sloveniji in tujini. Delež v domačih bankah predstavlja 92 odstotkov vseh sredstev.

Denar iz nogavic zdaj poskuša izvabiti tudi finančno ministrstvo z izdajo ljudskih obveznic, pri tem pa "zasleduje cilj opismenjevanja in seznanjanja fizičnih oseb o varnih naložbenih priložnostih ‒ alternativah bančnim depozitom". Lani so bile ljudske obveznice velik hit na Hrvaškem, a takrat so bile depozitne obrestne mere pri bankah mizerne.

Da bi tudi pri nas ponovili hrvaški uspeh, se zdi manj verjetno, ravno nasprotno, lahko se zgodi, da bo to nekakšna 'samosabotaža' ministra Boštjančiča. Zakaj?

Prvič: Banke so v drugi polovici leta nekoliko dvignile obrestne mere na depozite, a so te še daleč od štirih odstotkov, kot znaša depozitna obrestna mera ECB. Po zadnjih podatkih BS pri nas za kratkoročno vezavo v povprečju ponujajo 2,5 odstotka obresti.

Drugič: Tudi na slovenski trg so prišle tuje neobanke, kot sta Revolut in Trade Republic. Oba na neinvestirana sredstva - pri čemer ne gre za depozit, ker niso vezana - ponujata štiriodstotne obresti. Te so dostopne z domačega fotelja, z zgolj nekaj kliki.

Tretjič: Za nakup obveznice je načeloma treba imeti trgovalni račun - nove administrativne in stroškovne ovire za vse, ki ga nimajo.

Četrtič: Obrestna mera še ni znana.

Petič: Gre za relativno dolgo ročnost v primerjavi z drugimi tovrstnimi obveznici, rok do dospetja je namreč tri leta.

Še tako velikega domoljuba bo verjetno težko prepričati v nakup. Edina pozitivna stvar pri celotni zgodbi je morda to, da bodo obresti od ljudskih obveznic in zakladnih menic v letih 2024, 2025 in 2026 skupaj z obrestmi iz denarnih depozitov do višine tisoč evrov neobdavčene.

A niti to ni resna konkurenčna prednost. Enaka davčna obravnava je tudi za obresti, dosežene pri Trade Republic po pridobitvi polne bančne licence 6. decembra. Po polemiki in ping pongu s slovensko finančno upravo smo namreč ta teden prišli do dna glede tega, ali je treba obresti prijaviti in kakšen bo davek.

Spraševali smo se celo, ali gre za obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, kot določa dohodninski zakon, kar bi pomenilo, da so obresti pri neobanki v celoti proste plačila davka. Kot pravi Furs, iz trenutno javno dostopnih podatkov ni razvidno, da so bančni računi, ki jih posamezniki lahko odpirajo pri Trade Republic, namenjeni izvrševanju plačilnih transakcij. To bi se lahko spremenilo, saj bo uporabnikom v naslednjih mesecih na voljo plačilna kartica.

V tekmo z neobrokerji pa po novem vstopa tudi nemška N26, pri kateri je v Sloveniji odprtih skoraj 25.500 računov. Strankam, najprej v Avstriji, namreč po novem ponuja možnost nakupa in prodaje delnic ter indeksnih skladov, pri čemer je strošek za sklenjen posel 0,9 evra.

Ravno zato se vedno pogosteje sprašujemo, ali so Trade Republic in druge neobanke grožnja tradicionalnim bankam? Iz naše največje banke po bilančni vsoti NLB so odgovorili: "Iz tržnih raziskav je razvidno, da slovenski uporabniki uporabljajo rešitve fintech ponudnikov večinoma kot sekundarno rešitev. Primarna banka v večini primerov ostaja domača banka." A dejstvo je, da klasične banke v stroškovni tekmi z neobankami težko parirajo.

Pa ne samo to, zadnji trendi tudi nazorno kažejo na brisanje meje med klasičnimi bančnimi rešitvami in ponudbo naložbenih možnosti. A dokler Janez in Marija držita denar v nogavici, bo tudi tradicionalni bančni račun zadostoval.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar