E-pismo: Petrol normalizira poslovanje, Cinkarna s padcem dobička

Dobro jutro. Teden v izteku je bil v znamenju objav polletnih poročil slovenskih podjetij, priljubljenosti neobank in zapoznelega dviganja depozitnih obrestnih mer tradicionalnih bank.

Objavam minulega tedna sta v tem tednu s polletnima poslovnima poročiloma sledila Zavarovalnica Triglav in Cinkarna Celje. V Triglavu so se v prvi polovici leta spopadali z izgubo, ki jo je povzročila vladna omejitev premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, v drugi polovici pa jih je udarilo še za 150 do 200 milijonov evrov škode zaradi poplav in neurij. Obseg poslovanja se je v prvem polletju kljub temu povečal za 11 odstotkov, na 955,4 milijona evrov.

Tudi Cinkarna Celje po rekordnem letu 2022 letos doživlja več težav pri poslovanju. Poceni konkurenca iz Kitajske in ohlajanje povpraševanja po titanovem dioksidu sta med glavnimi razlogi za dvotretjinski padec čistega dobička v prvem polletju, na sedem milijonov evrov. Prihodki so se zmanjšali za 28 odstotkov in so znašali 96,4 milijona evrov. Padec prihodkov in dobička analitiki pričakujejo tudi za celotno leto. "Že v tretjem četrtletju lani smo ob snovanju poslovnega načrta videli, da se trg ohlaja. Povpraševanje se je bistveno zmanjšalo pri evropskih kupcih. Precej na visoki ravni so bile tudi zaloge v oskrbni verigi, ne smemo pa spregledati zelo ugodne cene kitajskih ponudnikov. Vse to je vodilo v manjše povpraševanje, posledično tudi v slabšo prodajo in padec prodajnih cen," je v intervjuju za Bloomberg Adria pojasnil predsednik uprave Aleš Skok.

Po objavi poslovnih rezultatov konec preteklega tedna smo govorili tudi s predsednico uprave Petrola Nado Drobne Popović, ki pravi, da se poslovanje podjetja "počasi normalizira". Petrol je v prvem polletju ustvaril 3,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, čisti dobiček pa je znašal 52,8 milijona evrov, medtem ko je bilo lani v enakem obdobju za 1,3 milijona evrov izgube. Izgubo je povzročila državna regulacija cen goriv, s katero so odgovarjali na energetsko draginjo po začetku vojne v Ukrajini. Petrol zaradi izgube, ki jo je povzročila regulacija, toži državo v Sloveniji za dobrih 100 milijonov evrov.

 

 

V drugem delu intervjuja smo s prvo damo Petrola govorili tudi o zelenem prehodu, prevzemni strategiji podjetja in tem, zakaj člani uprave ne kupujejo delnic lastnega podjetja. Popović pravi, da so glede tega previdni. "Verjamem pa, da je nakup delnic podjetja, ki ga vodimo, edina prava pot. Če kdo mora verjeti v uspešnost podjetja, mora biti to menedžment," je še dejala.

Banke v Sloveniji po enem letu rasti ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke vendarle počasi dvigajo obrestne mere na vezana sredstva, a obenem nekatere dražijo svoje storitve. Dvig depozitnih obrestnih mer so napovedali pri Novi Ljubljanski banki (NLB), Delavski hranilnici, s prvim avgustom so jih dvignili pri Intesi Sanpaolo, od lanskega leta so jih že večkrat dvignili pri Gorenjski banki. Sparkasse ponuja 3,4-odstotne obresti za dolgoročno vezavo, pripravljajo pa tudi ponudbo za bolj kratkoročno vezavo. Nekatere storitve se dražijo na SKB in Novi KBM, obeh članicah skupine OTP, in pri banki BKS.

Nizke obresti pri tradicionalnih bankah skušajo izkoristiti ponudniki digitalnih bančnih in vlagateljskih storitev, tako imenovani neobanke in neobrokerji, ki so priljubljeni tudi v Sloveniji. S svojim širokim naborom storitev, nizkimi stroški upravljanja in predvsem višjimi obrestmi kot tekmeci se podajajo v lov na depozite. Med Slovenci je najbolj priljubljena britanska neobanka Revolut, ki ima pri nas odprtih skoraj 37 tisoč računov po podatkih finančne uprave, nemška N26 pa ima ob počasnejši rasti dobrih 25 tisoč računov. Obe banki ponujata obresti na nevezane depozite med 2,26 in 3,55 odstotka. Obresti na neinvestirana sredstva že od začetka leta ponujajo tudi neobrokerji, kot je Trade Republic.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar