Trump draži vizume in uvaja "zlato kartico". Ameriške sanje le še za bogate?

Predsednik ZDA Donald Trump je naredil doslej največji korak k preoblikovanju ameriškega sistema zakonitih migracij, z dvema razglasoma, ki izrecno dajeta prednost najbogatejšim med potencialnimi tujimi delavci.

Trump je v petek uvedel pristojbino v višini 100.000 dolarjev za program vizumov H-1B, ki je v široki uporabi, kar bi drastično zvišalo stroške vizumov, ki jih uporabljajo nekatere največje ameriške družbe, ki si želijo pripeljati kvalificirane delavce iz tujine.

Predsednik je predstavil tudi vizumski program "Trump Gold Card" — kjer lahko posamezniki za milijon dolarjev dobijo ameriško dovoljenje za bivanje. Podjetja bi lahko za dva milijona dolarjev na zaposlenega kupila dovoljenje za prebivanje, medtem ko bo nova, platinska različica kartice, ki bo kmalu izdana, stala pet milijonov dolarjev in omogočala imetniku bivanje v ZDA do 270 dni na leto, brez obdavčitve dohodkov, ki niso ustvarjeni v ZDA.

Vse to skupaj pomeni načrt za novo pozlačeno dobo priseljevanja v Ameriko, kjer so dobrodošli tisti, ki imajo sredstva za vlaganje — skupaj s svojimi denarnicami — medtem ko se postavljajo nove ovire za vstop za tiste z nižjimi sredstvi in za druge, ki so videni kot grožnja ameriškim delovnim mestom.

Pomp, s katerim je predsednik napovedal programe, je sledil tej temi — nad njegovo desno ramo, medtem ko je govoril z novinarji v Ovalni pisarni, je bila podoba zlate kartice z njegovim obrazom ter drugimi ameriškimi simboli, vključno z belim orlom, vse v zlati barvi.

To pomeni oster preobrat od zgodovinskega ameriškega odnosa do priseljevanja, ki je v preteklosti sprejemalo ljudi z različnih gospodarskih ozadij, ki so v državo prihajali zakonito v iskanju boljšega življenja in več svobode.

"Znatna slabost"

A medtem ko sta Trump in minister za trgovino Howard Lutnick razmišljala o možnosti finančnega priliva za ameriško zakladnico, ki bi lahko znašal več kot 100 milijard dolarjev, so imigracijski odvetniki opozorili, da bi tako veliko zvišanje povzročilo velike motnje — več njih zelo drage za ameriško gospodarstvo.

Odvetnik iz Clevelanda David Leopold je opozoril, da bodo Trumpove spremembe pri H-1B, vključno s pristojbino v višini 100.000 dolarjev, "dejansko ubile program".

"Kdo bo plačal 100.000 dolarjev za prošnjo? Razen če želite, da postane to ekskluziven program za izjemno bogate ljudi," je dejal Leopold, partner v UB Greensfelder, katere stranke vključujejo zdravnike na H-1B vizumih.

Delnice Accenture, Cognizant Technology in drugih IT-svetovalnih podjetij so v petek ob novici o pristojbini padle na dnevna dna.

"To je nesmiselna, grozna politika za finančne družbe, zaradi katere bodo ameriška podjetja manj konkurenčna na svetovnem trgu talentov," je dejala Alexis DuFresne, ustanoviteljica kadrovske družbe Archer Search Partners.

DuFresne je opozorila, da medtem ko nekaterih mega skladov ne bo prestrašila nova šestmestna pristojbina za uvoz vrhunskih talentov, "bo to imelo bistven vpliv na robu — pri srednje velikih podjetjih, manjših podjetjih in pri nadobudnih, mlajših talentih, ki bodo v znatni slabosti".

"Imeli smo stranke, ki so že pred to objavo dejale, da ne želijo sponzorirati vizumov. Pričakujemo, da bo to postalo še pogostejši del naših pogovorov s strankami in njihovih prihodnjih ciljev," je dejala.

Lastnost, ne napaka

Del tega občutka bi lahko ta administracija videla kot prednost, ne kot problem.

Visoki predstavniki Trumpove administracije so večkrat in neposredno opozarjali, da preveč priseljencev jemlje ameriška delovna mesta.

V informativnem listu je Bela hiša dejala, da ameriške delavce nadomeščajo slabše plačani tuji delavci in to označila za grožnjo nacionalni varnosti. Ta dinamika po navedbah Bele hiše zavira rast plač in odvrača Američane od izbiranja karier na področjih STEM (naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike).

Trumpova razglasitev predvideva scenarij, po katerem bi se lahko obšlo nove stroške, če bi ti postali preveliko breme, saj dopušča izjeme od primera do primera, kadar bi to bilo v nacionalnem interesu. Ta določba odpira možnost za določena podjetja ali panoge, da zaprosijo za oprostitev nove pristojbine.

Vendar pa je namen usmeriti program H-1B k delovnim mestom z višjimi plačami jasen.

Trump načrtuje tudi, da bo od ministra za delo zahteval začetek postopka za spremembo ravni prevladujočih plač za program — ukrep, namenjen omejevanju uporabe vizumov za zniževanje plač, ki bi jih sicer morali prejeti ameriški delavci.

Pravna tveganja

Sodišča bodo morda preverjala obsežne nove pristojbine.

Pristojbina v višini 100.000 dolarjev za H-1B je še posebej ogrožena, da bi bila razglašena za "pretirano", je dejala odvetnica za priseljevanje Becky Fu von Trapp iz Stoweja v Vermontu. Razlog je v tem, da zvezni zakon dovoljuje agencijam, da zaračunajo toliko, da povrnejo razumne stroške, večina prošenj za delovne vizume pa trenutno stane približno 5.000 dolarjev. Tudi najbolj zapletene, pri določenih investicijskih vizumih, običajno skupaj znašajo manj kot 10.000 dolarjev.

Ukrep bi lahko spodbudil tudi tehnološka podjetja in druga podjetja, ki so odvisna od tujih delavcev, da ustanovijo pisarne zunaj ZDA, da bi se izognila pristojbini in povezanim zapletom.

 

"Podjetja bodo ponovno ocenila, koga resnično potrebujejo pripeljati v ZDA in kdo je lahko nameščen v Kanadi ali Singapurju, kjer imajo še vedno dobro tehnološko infrastrukturo in lahko delajo na daljavo," je dejala.

Ukrep bo morda imel tudi zaviralni učinek na mednarodne študente, ki se želijo vpisati na ameriške univerze, saj jih veliko upa, da bodo po diplomi našli zaposlitev prek postopka H-1B, je dodala.

O tem bo odločal tudi kongres, je dejal Lutnick, pri čemer je opozoril, da morajo zakonodajalci potrditi načrtovani program platinske kartice. Napovedal je, da bi se to lahko zgodilo še letos.

A to je lažje reči kot storiti.

Republikanci imajo v predstavniškem domu in senatu le tesno večino. Imigracija je bila v preteklosti za republikance še posebej težavna tema, saj je pogosto prihajalo do spopadov med pronaklonjeno poslovno strujo stranke, ki želi več visokokvalificiranih priseljencev, in drugo skupino, precej bolj skeptično do priseljevanja kot takega, ki želi omejiti nove prihode, ne glede na njihov izvor.

Poleg tega so demokrati na splošno besni zaradi predsednikove okrepljene priseljenske politike, vključno z agresivnimi racijami agencije ICE v večjih ameriških mestih. Zato imajo malo spodbud za sodelovanje brez zahtev po popolnem preobratu obstoječih priseljenskih politik, kar pa Trump skoraj zagotovo ne bi sprejel.

S pomočjo Katii Porzecanski in Heme Parmar

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar