Gaza gori, svet molči: Število žrtev, pritisk ZN in delitev zaradi obtožb o genocidu

Deset dni široke izraelske kopenske ofenzive na Gazo, število ubitih in razseljenih Palestincev dramatično narašča, prav tako pa tudi diplomatski pritisk vse več držav, ki napovedujejo, da bodo priznale državo Palestino na Generalni skupščini Združenih narodov (ZN), ki se začne ta teden v New Yorku.

Medtem ko Izrael v vojaški ofenzivi Gideonov voz 2, tako pravi, želi popolnoma uničiti sile palestinske organizacije Hamas v Gazi, se vlada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja sooča s protesti in blokadami, v katerih Izraelci, med njimi tudi družine talcev, ki so še vedno v Hamasovih rokah, obtožujejo, da s kopensko ofenzivo žrtvuje življenja izraelskih talcev zaradi političnih interesov. Načelnik Generalštaba izraelske vojske Eyal Zamir je pred tem označil ofenzivo v mestu Gaza kot "vitalno" za osvoboditev ujetnikov, čeprav so izraelski mediji že prej poročali, da je vlado opozoril na nevarnosti ofenzive tako za talce kot za vojake.

Poleg tega je posebna komisija ZN pred nekaj dnevi objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da so v izraelski vojni v Gazi izpolnjeni štirje od petih mednarodnih kriterijev za genocid, s čimer je še okrepila mednarodni pritisk na izraelsko vlado, naj pristane na prekinitev ognja. To pa ni zmanjšalo razdeljenosti v mednarodni javnosti o tem, ali je izraelski vojaški odgovor ustrezen glede na to, da so Hamasovi teroristi 7. oktobra 2023 napadli Izrael, ubili okoli 1.200 ljudi in jih 250 ugrabili.

V zadnjih dveh letih je bilo v izraelski zračni in kopenski ofenzivi na Gazo, po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, ki ga nadzira Hamas, ubitih okoli 66.000 Palestincev, uničenih pa več kot 70 odstotkov infrastrukture te palestinske enklave. Posamezni znanstveniki pa ocenjujejo, da je število žrtev desetkrat večje.

Izginotje Gaze

Medtem ko je Evropska unija pozvala k prekinitvi "cikla nasilja, uničenja in trpljenja", je ameriški državni sekretar Marco Rubio izrazil dvom, da bi se vojna v Gazi lahko končala po diplomatski poti. Ta izjava, pa tudi to, da se je ob odhodu iz Jeruzalema po srečanju s premierjem Netanjahujem nasmejano povzpel po stopnicah letala in dvignil palec v zmagovalni kretnji, je bilo v evropskem tisku razumljeno kot jasen znak, da je podpora administracije Donalda Trumpa Izraelu proti Hamasu zagotovljena, ne glede na posledice za civiliste.

Bloomberg

 

"Trumpova Amerika odobrava spiralo, ki lahko vodi le v še večji kaos, globlje sovraštvo in trajno nestabilnost v celotni regiji. ZDA se predstavljajo kot posrednik, a se obnašajo kot sostorilec. Širijo lažno diplomacijo," ocenjuje komentator belgijskega časnika La Libre Belgique Dorian de Meeus. Po njegovem mnenju ZDA igrajo sramotno vlogo, medtem ko Netanjahujeva vlada zasmehuje mednarodno pravo in zaščito civilistov. "Izbrala je logiko najslabšega, kjer se nečlovečnost srečuje z nečlovečnostjo. Gaza gori, skupaj z njo pa se rušita verodostojnost in koristnost Združenih narodov. Kaj bo ostalo od Gaze, če ne ruševine, gnezdo sovraštva in zibelka neskončnega maščevanja?"

Izraelska vojska je v petek opozorila, da bo uporabila "nevideno silo" v Gazi ter pozvala prebivalce, naj bežijo proti jugu. Kot je izraelska vojska nato sporočila v soboto, so njene letalske sile samo tisti dan zadele približno 100 ciljev, ki so "vključevali tunele, skladišča orožja, operativne celice in drugo infrastrukturo, ki jo uporabljajo teroristične skupine".

Medtem so v novicah izraelskega Kanala 12 poročali, da je Netanjahu na srečanju z Rubiem zahteval od ZDA, naj pritiskajo na Egipt zaradi njegovega vojaškega kopičenja na Sinajskem polotoku - Kairo naj bi kopičil sile v regiji ob meji in s tem kršil mirovni sporazum med državama. Egiptovske oblasti sicer ne želijo odpreti svoje meje za palestinske begunce.

Poljska komentatorka Agnieszka Zagner se boji, da Gaza kmalu sploh ne bo več obstajala. V članku za poljski časnik Polityka navaja, da je izraelski cilj "'uničiti Hamas', a da se je težko ubraniti vtisa, da je treba skupaj s Hamasom uničiti tudi vse ostalo, kot smo to videli kje drugje".

"Ko je izraelska vojska izvedla invazijo na kakšno območje, je sistematično rušila stavbo za stavbo, pri čemer so mesta, kot sta Rafah in Beit Hanoun, ostala v ruševinah. Gaza bo zdaj nedvomno doživela enako usodo," meni Zagner.

Bloomberg

 

V intervjuju za izraelski Kanal 12 je francoski predsednik Emmanuel Macron pohvalil zgodovinske dosežke Izraela na področju varnosti, vendar je dejal, da se trenutna strategija v Gazi obrača proti njemu samemu.

"Povzročate toliko civilnih žrtev in ranjenih, da povsem uničujete podobo in verodostojnost Izraela. Ne samo v regiji, temveč tudi v svetovnem javnem mnenju," je dejal Macron in dodal, da je sicer Hamas treba razpustiti, vendar izključno vojaške rešitve ne bodo mogle prekiniti kroga nasilja.

Izraelska vlada je povsem napačno ocenila položaj, meni tudi komentator italijanskega časnika La Stampa Ettore Sequi. Dodaja, da ima Izrael pravico do obrambe, a doktrina, ki temelji na popolni sili, tvega ignoriranje logike asimetričnih vojn, v katerih lahko vsaka vojaška zmaga povzroči strateški poraz.

"Hamasa ne bo mogoče izbrisati s tanki: lahko se znova dvigne iz ruševin. Izrael tvega, da bo dobil bitko, a vseeno izgubil vojno: vsak meter, osvojen v Gazi, bi lahko pripeljal do diplomatskih izgub v regiji in spremenil taktične uspehe v resne strateške stroške v odnosih z ZDA, arabskim svetom in Evropo," sklene Sequi.

Blokade ulic in 'poslovilna fotografija'

Na tisoče Izraelcev je v soboto protestiralo v več mestih in od vlade premierja Netanjahuja zahtevalo sporazum o izmenjavi ujetnikov s Palestinci, ki bi zagotovil izpustitev njihovih sorodnikov, zaprtih v Gazi. Družine izraelskih ujetnikov so obtožile Netanjahuja, da s kopensko invazijo žrtvuje življenja njihovih bližnjih, da bi ohranil svojo politično moč.

Kot je poročal izraelski vojaški radio, je bil glavni shod organiziran na Trgu talcev v Tel Avivu, ob prisotnosti družin ujetnikov. Na tisoče drugih se je pridružilo protestom v Jeruzalemu, Haifi in drugih mestih po Izraelu.

Bloomberg

 

V Kfar Sabi, v osrednjem Izraelu, so protestniki blokirali glavno cesto, da bi pritisnili na vlado, naj doseže dogovor, je poročal izraelski časnik Yedioth Ahronoth.

Izrael ocenjuje, da je 48 izraelskih talcev trenutno v Gazi, za 20 teh se verjame, da so živi. Medtem ko poročila izraelskih in palestinskih medijev ter organizacij za človekove pravice kažejo, da je v izraelskih zaporih več kot 11.000 Palestincev in da so številni mučeni, izstradani ali zdravstveno zanemarjeni, je oboroženo krilo Hamasa, Brigade al-Qassam, objavilo "poslovilno fotografijo", na kateri je videti 47 izraelskih talcev, obtožujoč ofenzivo in stališča izraelskih uradnikov za njihovo usodo.

"Zaradi nepopustljivosti Netanjahua in pokornosti (načelnika Generalštaba Eyala) Zamirja je to poslovilna fotografija ob začetku operacije v Gazi," je bilo zapisano v arabščini in hebrejščini pod objavljeno fotografijo, ki jo je Hamas objavil na svoji uradni spletni strani.

V pogajanjih med Izraelom in Hamasom, pri katerih je posredoval Katar, je Hamas pristal na sklenitev celovitega sporazuma z Izraelom o izpustitvi vseh izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike, končanju vojne v Gazi in popolnem umiku izraelskih sil, toda Netanjahu je večkrat zavrnil takšne predloge ter namesto tega vztrajal pri delnih dogovorih, ki bi mu omogočili zavlačevanje in postavljanje novih pogojev v vsaki fazi pogajanj.

Sredi avgusta je Hamas sprejel predlog o prekinitvi ognja, ki sta ga kot posrednika predlagala Katar in Egipt, in ki je predvideval izpustitev izraelskih talcev in palestinskih zapornikov, nato ponovno razporeditev izraelskih sil v Gazi, pa tudi omogočanje zadostnega števila humanitarne pomoči, da bi zadovoljili potrebe Palestincev.

Izraelska vlada se na predloge posrednikov ni odzvala, praktično pa so propadli, ko je 9. septembra Izrael napadel stanovanjski kompleks v katarski prestolnici Dohi, da bi ubil voditelje političnega krila Hamasa, ki so razpravljali o ameriškem predlogu za končanje vojne v Gazi. Med šesterico ubitih sicer niso bili najvišji funkcionarji Hamasa, napad pa je sprožil obsodbe arabskega sveta in zaostritev odnosov med Katarjem in Izraelom.

Deset dni kasneje so izraelski in ameriški mediji razkrili, da Katar zahteva opravičilo Izraela, da bi se vrnil v posredniško vlogo v pogajanjih o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev.

Delitve zaradi obtožb za genocid

Izrael se sooča s tožbo za genocid pred Meddržavnim sodiščem v Haagu zaradi vojne v Gazi, prejšnji teden pa je tudi komisija, ki jo je imenoval Svet ZN za človekove pravice, objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da so v izraelski vojni v Gazi izpolnjeni štirje od petih kriterijev za genocid iz Konvencije ZN o genocidu: ubijanje, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb, namerno ustvarjanje življenjskih pogojev, ki vodijo v fizično uničenje, ter uvajanje ukrepov za preprečevanje rojstev.

To poročilo o genocidu, menijo nekateri analitiki, na terenu ne bo spremenilo ničesar, temveč bo zgolj še en argument glede vojne v Gazi, o kateri so politiki, novinarji, strokovnjaki in splošna javnost razdeljeni. To potrjujejo tudi odzivi komentatorjev v evropskem tisku.

Bloomberg

 

Komentator italijanskega časnika Avvenire Maurizio Delli Santi meni, da 75 strani, polnih pričevanj, podatkov in analiz, "ki sicer trenutno niso pravno zavezujoče, vendarle vzpostavljajo trdno stališče: to, kar se dogaja v Gazi, se ne more več zavračati kot 'neizogibna posledica' vojne, temveč se dramatično približuje definiciji genocida, določeni v Konvenciji o genocidu iz leta 1948".

"Moč tega dosjeja je prav v njegovi objektivnosti. Ne gre za razglas, temveč za natančen seznam dejanj, ki izpolnjujejo kriterije genocida po mednarodnem pravu: obsežni poboji, povzročanje fizičnega in duševnega trpljenja, namerno uničevanje osnovnih življenjskih pogojev, onemogočanje dostopa do vode, hrane in zdravstvene oskrbe ter uničevanje bolnišnic in zdravstvenih ustanov," poudarja.

Nasprotno pa njegov kolega iz britanskega dnevnika The Daily Telegraph Jake Wallis Simons meni, da so se ZN s tem poročilom diskreditirale.

"Smešno poročilo, v katerem se trdi, da judovska država izvaja 'genocid'. Kar precej slab genocid, če upoštevamo, da je več kot dva milijona prebivalcev Gaze ostalo živih, čeprav ima izraelski vojaški stroj sredstva, da bi jih vse uničil v enem popoldnevu. A zdrava pamet tu ni težava, saj ZN nimajo razloga verjeti, da ljudje tega ne bodo pogoltnili. Od pokola 7. oktobra 2023, ki ga ZN takrat očitno niso obsodile, izkoriščajo svoj mednarodni ugled kot krinko, medtem ko se preoblikujejo v propagandni organ," obtožuje Simons.

Po drugi strani kolumnist francoskega javnega radia France Inter Pierre Haski meni, da ima izraelski premier mentaliteto obleganja ter da je "duh Sparte, kot Netanjahujeva obljuba, da se bo 'vrnil v Gazo, kjer se je vse začelo', odgovor na zunanje kritike".

"To je 'ne' priznanju Palestine s strani Francije in drugih držav, ki so bile dolgo blizu Izraelu, 'ne' možnosti prvih evropskih sankcij, o katerih so razpravljali v Bruslju, 'ne' strokovnemu odboru ZN, ki je ugotovil, da se v Gazi dogaja genocid, in 'ne' arabskim državam – vključno s podpisnicami Abrahamskih sporazumov (o sodelovanju z Izraelom), ki so se zbrale na vrhu v Dohi po napadu na Katar," meni Haski.

Portugalska politologinja Marina Pereira Guimaraes pa meni, da to, kar se dogaja v Gazi, ni le še ena vojna na Bližnjem vzhodu, temveč "vidni kolaps sistema, ki je desetletja ponujal iluzijo trajnega mirovnega procesa". Kot pravi, je v Gazi postavljeno pod vprašaj "vse, kar je še ostalo od mednarodnega reda".

"Če mednarodni skupnosti ne bo uspelo najti sredstev za ukrepanje onkraj deklaracij in vrhov, niso ogrožene le usoda Palestincev in varnost Izraela, temveč tudi verodostojnost same ideje, da obstaja globalni red, sposoben obvladati nasilje oboroženih držav," navaja v članku za portugalski Publico. "Gaza je epicenter, a potres je globalen."