"Brez močnih, neodvisnih in učinkovitih nadzornih institucij ni zaupanja, ni pravne države in ni resničnega boja proti korupciji," pravijo pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Nedavno objavljena raziskava organizacije Transparency International je pokazala, da se razmere po svetu na področju zaznavanja korupcije slabšajo, Slovenija pa ni izjema, ko govorimo na letni primerjalni ravni. Kje zaznavajo najmanj korupcije in kje je Slovenija v primerjavi z regijo?
Organizacija Transparency International pripravlja indeks zaznave korupcije (Corruption Perceptions Index), ki ga označujejo s kratico CPI. Indeks pove, kako korumpiran je javni sektor posamezne države, po mnenju strokovnjakov in poslovnežev. Določili so ga za 182 držav (in območij po svetu), razpon točk, ki jih dodelijo, pa je od 0 do 100 točk, kjer nižja vrednost pomeni več korupcije. Kot navajajo na spletni strani, so pri določanju CPI uporabljali vsaj tri vire podatkov, ki so vzeti iz 13 različnih anket in ocen o korupciji: "Te vire podatkov zbirajo različne ugledne institucije, vključno s Svetovno banko in Svetovnim gospodarskim forumom."
Rezultati za leto 2025 so pokazali, da je indeks zaznave korupcije najnižji na Danskem (CPI 89, kar je za točko slabše kot lani), Finskem (88) in v Singapurju (84). Sledijo Nova Zelandija, Norveška (obe 81), Švedska, Švica (obe 80), Luksemburg, Nizozemska (78), prvo deseterico pa zaokrožujeta Nemčija in Islandija (77).
Transparency International opozarja: "Svetovno povprečje je padlo na novo najnižjo vrednost 42, medtem ko več kot dve tretjini držav dosega manj kot 50 točk. In ljudje plačujejo ceno, saj korupcija vodi do premalo financiranih bolnišnic, neizgrajenih protipoplavnih sistemov in uničuje upanje in sanje mladih."
Medtem ko je 31 držav od leta 2012 znatno zmanjšalo raven korupcije, se druge države soočajo bodisi s stagnacijo ali pa s poslabšanjem. Na letni ravni, torej primerjava z letom 2024, so poslabšanje zaznali tudi pri Sloveniji, ki se je v letu 2025 z 58 točkami (poslabšanje za dve točki glede na 2024) uvrstila na 41. mesto.
"Izrazito nam manjka odgovornost najvišjih predstavnikov oblasti in učinkovit odnos do neodvisnih nadzornih institucij," so ob objavi rezultatov dejali pri Komisiji za preprečevanje korupcije. Opozarjajo, da mora boj proti korupciji postati praksa, ne le politična tema, da so neodvisne institucije temelj pravne države, in da integriteta mora postati standard, ne pa izjema. "Brez močnih, neodvisnih in učinkovitih nadzornih institucij ni zaupanja, ni pravne države in ni resničnega boja proti korupciji," so jasni.
Kam so se uvrstile države iz regije? Hrvati so ohranili 47 točk, kolikor so jih imeli tudi leto prej, kar je bilo dovolj za 63. mesto, Črna gora 65. mesto (46 točk, enako kot v letu prej), Severna Makedonija se je uvrstila na 84. mesto (40 točk; brez spremembe), Albanija na 91. mesto (39 točk ali tri manj kot v 2024), Bosna in Hercegovina 109. mesto (34 točk, ena več kot lani), Srbija je zbrala dve točki manj kot lani, to je 33 točk od stotih, in se uvrstila na 116. mesto.
Kaj je o Sloveniji in Hrvaški pokazal Eurobarometer
Že lani so kolegi pri hrvaškem sestrskem portalu Bloomberg Adria pisali o korupciji v regiji, le da je šlo takrat za anketo Eurobarometra, izvedeno v letu 2025. Vzorec je znašal nekaj več kot tisoč državljanov, kar 90 odstotkov pa jih je takrat dejalo, da na Hrvaškem obstaja korupcija v državnih institucijah.
Med državami članicami Evropske unije so bili slabši rezultati le v Grčiji (95 odstotkov). Hrvaška in Portugalska sta po pomenjeni raziskavi dosegli enak rezultat (90 odstotkov), medtem ko je bila Slovenija s 85 odstotki uvrščena na 6. mesto.
Najboljši rezultati so na Finskem in Danskem, kjer 37 oziroma 40 odstotkov državljanov meni, da v nacionalnih institucijah obstaja korupcija (obe državi sta tudi po raziskavi Transparency International na vrhu po rezultatu).
Korupcija na lokalni in regionalni ravni je za sosede Hrvate še hujša kot na nacionalni ravni, kaže raziskava Eurobarometra. Tudi na tej ravni je Hrvaška visoko na lestvici korupcije v EU skupaj z Grčijo in Portugalsko.
V Grčiji 94 odstotkov državljanov meni, da so lokalne oblasti in institucije korumpirane, pri nas 92 odstotkov, na Portugalskem pa 89 odstotkov. Slovenija je na 8. mestu tega seznama.
Korupcija vseeno ostaja še naprej široko razširjena. Vsaj tako kažejo ankete, menijo državljani, ki imajo vtis, da se pri preprečevanju korupcije dejansko ne dela nič. Težko je imeti drugačen vtis, ko se je, na primer, Svet za preprečevanje korupcije, vladni organ, ki bi moral nadzirati boj proti korupciji, lani sestal enkrat, so pisali na hrvaškem portalu.
Kaj pa sodstvo?
Raziskave Eurobarometra kažejo, da le 27 odstotkov državljanov ocenjuje neodvisnost domačih sodišč in sodnikov kot "zelo dobro" ali "dobro".
Znotraj EU je imela slabše rezultate le Poljska. V anketi med hrvaškimi delodajalci jih je 28 odstotkov menilo, da so domača sodišča neodvisna. Slabše rezultate od nas imata spet le Poljska in Bolgarija, medtem ko so Finska, Danska in Irska ponovno na vrhu lestvice po neodvisnosti sodstva v EU.
.webp){kind=icon}
