Merz na prvem glasovanju utrpel poraz, na drugem dobil podporo

Friedrich Merz je danes sprva doživel presenetljiv poraz, ko na parlamentarnem glasovanju ni dobil večine za potrditev za nemškega kanclerja. A sledilo je še drugo glasovanje, kjer pa so prešteli dovoljšnje število glasovnic v njegovo podporo.

Prvič po drugi svetovni vojni se je zgodilo, da novoizvoljeni kancler v prvem krogu glasovanja v Bundestagu ni dobil podpore zakonodajalcev in je sprožil kaos v vladni četrti Berlina.

Merz je na prvem tajnem glasovanju dobil le 310 glasov, kar je manj od potrebnih 316 od 630 zakonodajalcev, čeprav imata koalicijski partnerici skupaj 328 sedežev. Osupli zakonodajalci so se sprva zbrali v skupinah v dvorani in se spraševali, kakšni bodo naslednji koraki, medtem ko so bili tudi televizijski komentatorji zmedeni.

Nemške delnice so strmoglavile, DAX je padel za 1,8 odstotka in končal devetdnevni niz rasti, ki je indeks potisnil blizu rekordne vrednosti. Nemške obveznice so sprva upočasnile svoj padec, donosnost 10-letnih obveznic pa se je trgovala le pri 2,52 odstotka v primerjavi z 2,55 odstotka pred glasovanjem. Kasneje se je ta gib znižal na 2,54 odstotka do 11.40 v Frankfurtu.

Po objavi rezultata je vidno pretreseni Merz zapustil dvorano na nujne pogovore s svojo parlamentarno skupino, kar je običajna brezhibna koreografija, ki spremlja menjavo vodje vlade v razpadajoči Nemčiji.

Kasneje je sledilo še drugo glasovanje, na katerem je Merz prejel 325 glasov podpore. Sledil bo obisk pri predsedniku Frank-Walter Steinmeierju, kjer bo zaprisegel. Poslanci bundestaga naj bi prisegli pred primopredajo dolžnosti odhajajočemu kanclerju Olafu Scholzu in prvo sejo njegovega novega kabineta.

Kakšna so pravila, če kancler ni potrjen v prvem krogu

V skladu z nemškimi ustavnimi pravili neuspešno glasovanje sproži drugo fazo glasovanja. V tem 14-dnevnem obdobju Bundestag še vedno potrebuje absolutno večino za potrditev kandidata za kanclerja. Število glasovanj, ki se lahko izvedejo, ni omejeno.

Če v dveh tednih ne bo zmagovalca, bi sledila tretja faza. Tukaj sta dve možnosti: kandidat z največ glasovi bi lahko vodil manjšinsko vlado ali pa bi Steinmeier lahko razpustil parlament in razpisal nove volitve.

"Takšnega scenarija skoraj nihče ni pričakoval," je za javno radiotelevizijo ARD povedala Andrea Römmele, profesorica politologije na Hertie School v Berlinu. "Kancler mora imeti večino, da lahko vlada. Če na začetku ni dovolj, kaj se bo zgodilo, ko se bo stanje zaostrilo?"

Bloomberg

 

Merz želi prevzeti oblast v kritičnem trenutku, začetni poraz v parlamentu pa je za 69-letnika, ki že tako trpi zaradi nizke stopnje odobravanja med volivci, precej neugoden.

Gospodarstvo po dveh letih recesije stagnira, ruska vojna proti Ukrajini še vedno divja na vzhodu, podpora skrajno desni Alternativi za Nemčijo pa se krepi, zlasti v nekdanjih komunističnih vzhodnih regijah.

Protiimigrantska stranka, ki jo je domača varnostna služba prejšnji teden uradno uvrstila med desničarske ekstremiste, je v nekaterih anketah prehitela Merzev blok in je zdaj glavna opozicijska sila v Bundestagu.

Poslanci AfD so slavili Merzev spodrsljaj, sovoditeljica Alice Weidel pa je v objavi na družbenih omrežjih zapisala, da "to kaže na to, na kako šibkih temeljih" je bila zgrajena njegova koalicija.

V kasnejšem televizijskem intervjuju je Weidel dejala, da se je njena stranka, ki je na volitvah 23. februarja končala na drugem mestu, pripravljena pridružiti koalicijski vladi. "Zahtevamo lahko le, da prevlada zdrav razum, da se gospod Merz umakne in da se odpre pot novim volitvam," je dodala.

Oglasil se je tudi Jan van Aken, sovodja skrajno leve opozicijske stranke Die Linke. "Če ne more združiti niti svojih ljudi v berlinskem mehurčku, kako naj potem združi državo?" je van Aken povedal za javno radiotelevizijo ARD. "CDU se mora zdaj vprašati, ali je Merz pravi človek za to delo."

 

— S pomočjo Sylvie Westall, Jana-Patricka Barnerta, Grega Ritchieja - Bloomberg, in Aleksandra Lukića, Bloomberg Adria