Kako so na Trumpove carine pripravljeni domači izvozniki?

Nov dan, nove carine, bi lahko zapisali ob poplavi carinskih ukrepov, ki jih ameriški predsednik Donald Trump uvaja skoraj na dnevni ravni. Čeprav so strokovnjaki prepričani, da gre za pogajalsko taktiko, pa uvajanje ameriških carin na najrazličnejše izdelke vseeno destabilizira delovanje globalnega gospodarstva, na domačem ameriškem trgu pa stopnjuje inflacijske pritiske.

Kakšni bi bili lahko učinki morebitnih Trumpovih carin na slovensko gospodarstvo in domače izvoznike, ki v ZDA na letni ravni izvozijo za 921,8 milijona evrov blaga? Še toliko bolj, ker se po uradnih podatkih statističnega urada Surs dvostranska trgovina med državama krepi; lani je znašala 2,1 milijarde evrov, medtem ko je bila ta še leto pred tem vredna 1,08 milijarde evrov. ZDA so za našo državo vse bolj pomemben trg, saj so lani na tej lestvici napredovale z 22. na 12. mesto.

Za pripravo članka smo kontaktirali 27 podjetij, ki so v podatkovni bazi Sloexport uvrščena na seznam izvoznikov v ZDA; nekatera izmed njih pa so tudi člani Slovensko-ameriškega poslovnega kluba. Vsega skupaj je v bazi Sloexport zabeleženih 619 slovenskih izvoznikov na ameriški trg. Uradnih podatkov o tem, kdo so s stališča poslovanja največji domači izvozniki, sicer ni oziroma so ti zaupne narave.

Po neuradnih informacijah, ki smo jih prejeli na uredništvo, so med pomembnejšimi izvozniki Roto group, MIK Celje, Impol, OctaGen, Helios, Cosylab, Hisense (Gorenje), BSH, Duol, Aquafil, Dewesoft, EKWB, Lotrič Meroslovje, Steklarna Hrastnik in Fotona. Njihove odzive, skupaj z odzivi vlade, objavljamo v nadaljevanju.

 

Vlada: Zgledni gospodarski odnosi na preizkušnji

"Trumpova taktika je jasna," pravi predavateljica evropske politike s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Ana Bojinović Fenko, "napade z ostrimi pogoji, napove hude ukrepe, s čimer sogovornika prestraši, zato da na koncu dobi 10 odstotkov od zahtevnega". Trump, pravi, je "mojster kaosa".

Oceno strokovnjakinje je ta potrdil včeraj, ko je podpisal še enega v nepregledni kopici izvršnih ukazov, in sicer 25-odstotne dajatve na uvoz jekla in aluminija. Odziv domačih izvoznikov v tem sektorju si lahko preberete v včerajšnjem članku.

A predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se je na Trumpovo zaostritev hitro odzvala z napovedjo recipročnih ukrepov, s čimer se je na relaciji ZDA–EU po besedah predstojnice katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na ekonomski fakulteti Katje Zajc Kejžar začela vrteti spirala trgovinske vojne. Če pride do povračilnih ukrepov drugih držav, pravi, potem carine nimajo želenega učinka na ameriško gospodarstvo.

Na ministrstvu za evropske in zunanje zadeve pojasnjujejo, da so gospodarski odnosi med Slovenijo in ZDA "dobro razviti in strateški ter obetavni na več področjih". Morebitnih povišanih carin ali odziva nanje vlada sicer ne komentira, medtem ko so po oceni ministrstva najpomembnejši in zato tudi ranljivi sektorji računalniške, strojne in programske opreme, informacijsko-komunikacijsko tehnologije (IKT), avtomobilske industrije in e-mobilnosti, kemične in farmacevtske industrije, biotehnologije, zdravstva, medicine ter medicinskih pripomočkov.

Ameriška podjetja so prek luksemburških in nizozemskih podružnic tudi pomemben vir neposrednih naložb (FDI) v domače gospodarstvo, pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Podatki Banke Slovenije kažejo, da so se ZDA z vidika FDI konec leta 2023 uvrstile na 6. mesto najpomembnejših investitoric v Sloveniji s 5,7-odstotnim deležem vseh FDI in vrednostjo 1,48 milijarde evrov.

 

Dewesoft: V ZDA izvozimo tretjino izdelkov

Na ministrstvu še pojasnjujejo, da vidijo velik potencial za nadgradnjo gospodarskega sodelovanja prav na področju "vesoljskih tehnologij, kvantnih tehnologij, čipov in umetne inteligence". Prav na teh področjih pa so tudi v sodelovanju z ameriško vesoljsko agencijo Nasa dejavna nekatera slovenska visokotehnološka podjetja.

Med njimi je denimo podjetje Dewesoft, ki Nasi dobavlja svoje merilne tehnologije za beleženje tokov podatkov, potrebnih za analize. Podjetje je agenciji s programsko opremo denimo pomagalo tudi pri obdelavi podatkov testnih poletov Nasine rakete ARES I-X.

V odzivu za Bloomberg Adria so zapisali, da gre tretjina njihovega izvoza v ZDA; zato bodo ne glede na carine na ameriškem trgu "vsekakor ostali", saj tam sodelujejo s partnerji, kot so Nasa, SpaceX, Caterpillar, Boeing, Tesla in John Deer. Glede strategije pravijo, da se bodo prilagajali sproti, glede na to, kako se bodo na ameriško trgovinsko politiko odzivali trgi. "Včasih se ponudniki prilagodijo s svojo cenovno politiko, tako da kljub carinam za potrošnike ni opaznejših sprememb," pojasnjujejo in na drugi strani dodajajo, da se lahko tudi cene izdelkov tudi povišajo, "kot se je to zgodilo ob prvem Trumpovem mandatu pri pralnih strojih, ki so se podražili za 18 odstotkov".

Pri še enem tehnološkem podjetju, ki se ukvarja z razvojem kontrolnih sistemov za nadzor fuzijskih reaktorjev Cosylab, pa so nam pojasnili, da izjav ne bodo dajali, "dokler niso znane usmeritve naših ministrstev za gospodarstvo in finance".

Fotona: Lahko zmanjšamo marže

Sektorsko je izvoz medicinskih aparatov z 9 odstotki tretji največji izvozni sklop trgovine z ZDA, kažejo uradni statistični podatki. V tem pogledu izstopa domače tehnološko podjetje Fotona, ki se ukvarja z razvojem visokotehnoloških laserskih sistemov za medicino.

Na naše vprašanje o tem, kako bi lahko povišane ameriške carine vplivale na njihovo poslovanje oziroma, kako se bodo nanje odzvali, so zapisali, da bi te zanje vsekakor imele negativen vpliv. Če bi do tega prišlo, pojasnjujejo, "imamo nekaj manevrskega prostora z zmanjšanjem naše marže, vendar visokih carin ne moremo izničiti na ta način". Dodajajo, da se bo v tem primeru njihova konkurenčnost na ameriškem trgu zmanjšala, "zato lahko pričakujemo tudi manjšo prodajo v ZDA". Veliko bo odvisnega tudi od tega, kako visoke bi lahko bile carine, sklenejo.

Podobno oceno podaja tudi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija Bojan Ivanc, ki pravi, da bi bil vpliv carin "odvisen od stopnje in vrste proizvodov, na katere bi bile uvedene". ''Zaenkrat,'' pravi, ''je prezgodaj ocenjevati takšen hipotetičen primer, ker ključni parametri niso znani. Na kratki rok se po naši osrednji oceni kaj bistvenega ne bi spremenilo, ker selitev proizvodnje ni kratkoročen proces, saj so fiksni stroški, povezani s selitvijo, v vrsti industrij zelo visoki," je pojasnil. Meni pa, da bi na daljši rok to lahko "vodilo k povečanju proizvodnje v ZDA, hkrati pa tudi k dražjim izdelkom za končne porabnike".

 

Steklarna Hrastnik: Na carine smo pripravljeni

Na ameriškem trgu so prisotni tudi v naši največji steklarni Steklarni Hrastnik, kjer so v minulem letu po težavah z naročili ponovno zabeležili njihovo rast. V podjetju, ki je nedavno v avtomatizacijo proizvodnje vložilo sedem milijonov evrov, pravijo, da spremljajo razvoj globalnih trgovinskih politik, čemur prilagajajo strategijo poslovanja, "da ohranjajo konkurenčnost". To velja za vse trge, tudi ZDA, ki trenutno zajema manjši delež v celotni prodaji, so zapisali.

Glede vpliva carin pa dodajajo, da so "pripravljeni in agilni, da se morebitni uvedbi (carin) prilagodijo''.

Boscarol: Ne želim vznemirjati Slovencev

Na strateško pomembnem področju letalske tehnike sta dejavni tudi ajdovski podjetji C-Astral, ki se ukvarja z izdelavo brezpilotnih letalnikov, ter Pipistrel, ki poleg letalnikov izdeluje tudi športna letala. Pri prvem so v odgovoru zapisali, da se s potezami Trumpove administracije "ne ukvarjajo". Ameriški trg pa so pred nedavnim zapustili zaradi "zahtev 'nič kitajskega' v sistemih". 

Iz podjetja Pipistrel do objave članka pojasnila nismo prejeli, je pa njegov ustanovitelj in častni predsednik Ivo Boscarol, ki je prav tako solastnik obrambnega podjetja Timtec, na kratko dejal, da izjav v zvezi s tem ne daje, saj "ne želi vznemirjati Slovencev".  

Bloomberg Adria

Avtoindustrija molči

Glede na to, da bi bila lahko prizadeta tudi avtomobilska industrija, smo se obrnili na dolenjsko podjetje TPV Automotive in Boxmark Leather v Kidričevem. Iz prvega so odgovorili, da razmer ne želijo komentirati, pri drugem pa smo ostali brez pojasnil.

Iz podjetja Kansai Helios Slovenija, ki je del globalne skupine Kansai Paint za proizvodnjo barv in maziv, tudi takšnih za avtomobilsko industrijo, so zavrnili našo prošnjo za komentar. Podobno so se odzvali pri proizvajalcu bele tehnike Gorenju oziroma Hisense.

Luka Koper: Tveganje, a tudi priložnosti

V našem največjem pristanišču, Luki Koper, pa na morebitno uvedbo carin zrejo z večjim optimizmom. Tako je predsednica uprave Nevenka Kržan v nedavnem intervjuju za Bloomberg Adria dejala, da od severnoameriškega trga sicer niso odvisni, a da se lahko na račun zaostritev med ZDA in EU okrepijo trgovinske povezave z Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko.

Prav to pa je priložnost za Luko Koper, saj se promet "povečuje na račun azijskih električnih vozil", je povedala prva dama. Pravi, da si v prihodnje na račun vzpostavljanja njihovih proizvodnih kapacitet v državah EU obeta še dodatno povečanje prometa z azijskimi avtomobilskimi znamkami.  

V zvezi s širšimi makroekonomskimi posledicami carin pa je ponovila oceno ekonomistov, in sicer, da bodo te "zamajale celoten trg" ter povzročile povišanje cen za končne uporabnike in povečano inflacijo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar