Apple, Google, Meta in X - spopad med EU in Trumpom

Dejstvo, da je Evropska unija več let omejevala in regulirala nekatera največja ameriška podjetja, naj bi prisililo novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, da se odloči, kaj ga bolj moti: Evropa ali tehnološke korporacije.

V prihodnjih mesecih bi se lahko Apple, Google Alphabet, Meta in platforma X v lasti Trumpovega bližnjega "svetovalca" Elona Muska soočili z milijardnimi kaznimi ali celo obveznimi odprodajami zaradi več deset ločenih preiskav v različnih državah EU. Za Trumpa, ki je prejšnji teden obtožil tehnološki sektor, da "izrablja svojo tržno moč za zatiranje pravic Američanov", je to morda dobrodošlo. Ampak, na drugi strani je tu Evropa, ki jo je večkrat obtožil, da slabo ravna z ZDA in jo izkorišča.

Zapleteni so tudi njegovi odnosi z ameriškimi tehnološkimi giganti. V preteklih letih se je javno prepiral z vodjo Mete Markom Zuckerbergom in Googlom. Toda imel je tesnejše odnose z izvršnim direktorjem Appla Timom Cookom, medtem ko je Musk zdaj stalnica njegovega ožjega kroga v Mar-a-Lagu in v bodoči ameriški administraciji.

Evropska komisija že dolgo vztraja, da njeni novi zakoni, kot sta Zakon o digitalnih storitvah, ki ureja vsebino družbenih medijev, in Zakon o digitalnih trgih, ki cilja na zlorabe prevladujočega položaja, niso usmerjeni proti Silicijevi dolini. "To ni nekaj, kar počnemo proti komur koli ali proti kateri koli nacionalosti," je prejšnji teden v intervjuju za Bloomberg povedala Teresa Ribera, nova predstavnica EU za konkurenco. "Mislim, da ko smo pozorni na morebitna izkrivljanja konkurence v tem sektorju, ne razmišljamo v nacionalnih okvirih."

Opomnila je, da so se nekateri primeri, povezani z ameriškimi tehnološkimi podjetji, začeli med Trumpovim prvim mandatom in da so regulatorji na obeh straneh Atlantika takrat uskladili nekatere svoje ukrepe.

Muskova dilema

Najbolj neposredna dilema za EU je morda, kako nastopiti proti platformi X. Musk je bil ključni podpornik Trumpove kampanje, saj je namenil več kot 274 milijonov dolarjev za podporo Trumpu in njegovim zaveznikom, medtem ko je X izkoristil za povečanje števila podpornikov. Od volitev dalje je pogosto večerjal s Trumpom in celo sodeloval pri nekaterih prvih telefonskih pogovorih s svetovnimi voditelji.

V EU se X sooča z denarno kaznijo do 6 odstotkov svetovnega prihodka podjetja v skladu z DSA, ker se ne spopada z nezakonito vsebino. Varuhi EU razmišljajo o tem, ali bi kazen izračunali na podlagi Muskovega osebnega bogastva, vendar z Muskovo vlogo v Beli hiši obstaja tveganje, da bo ta odločitev Evropo izpostavila novim oblikam maščevanja.

"Malo verjetno je, da se bodo preiskave, ki tečejo v zvezi z Muskovim X, spremenile zaradi Trumpove zmage na volitvah, in kmalu bi Musk lahko prejel slabe novice," je dejal Mark Scott, sodelavec pri Atlantic Council. Dodal pa je, da bo "zlasti politična retorika okoli te odločitve izjemno močna''.

Septembra se je Trumpov podpredsednik JD Vance odzval na opozorilno pismo, ki ga je podjetju poslal Thierry Breton, takratni digitalni šef bloka, in dejal, da bi lahko ZDA ustavile financiranje Nata, če bo EU uveljavljala kazni proti X.

Donald Trump se sooča z dilemo. Postaviti se na stran ameriških korporacij, ki mu nisu blizu, ali na stran EU? Foto: Bloomberg

Applove težave in obiski pri Trumpu

Apple, ki ga je EU že udarila z globami, davčnimi kaznimi in dragimi zapovedmi, se sooča z drugo potencialno veliko globo v primeru, ki meri na njegovo izjemno donosno trgovino App Store, in ta bi se lahko uresničila že marca 2025. Prav tako se ukvarja z dodatnim nadzorom svojih operacijskih sistemov iOS, iPadOS in Safari ter tudi tega, kako izdelovalcem konkurenčne strojne opreme, kot so pametne ure in slušalke, omogoča dostop do svojih sistemov za iPhone.

V ZDA pa se podjetje sooča s protimonopolno tožbo, ki trdi, da tekmecem nezakonito preprečuje dostop do strojne in programske opreme na svojih iPhonih. Trump je odkrito spregovoril o svojih klepetih z Applovim šefom Cookom, ki je bil v prvem mandatu pogost obiskovalec Bele hiše. Cooku je uspelo prepričati Trumpa, da je Applu odobril izjemo pri nekaterih njegovih davčnih in tarifnih načrtih.

"Ugotovil sem, da je zelo dober poslovnež," je julija za Bloomberg povedal Trump. Oktobra pa je Trump dejal, da ga je Cook poklical, da bi se pritožil nad prizadevanji EU, da bi od podjetja izterjali domnevno neplačane davke – 13 milijard evrov (13,6 milijarde dolarjev) – pa tudi zaradi odločitve, da podjetje kaznuje z 1,8 milijarde evrov kazni zaradi omejevanja konkurence v trgovini App Store. V podkastu je tudi razkril, da je Cooku povedal, da EU ne bo dovolil, da "izkorišča njihova podjetja''.

Apple se sooča s precejšnjo globo v primeru, ki meri na izjemno donosno trgovino App Store. Foto: Bloomberg

Ko je Teresa Ribera, nova komisarka za konkurenčni prehod, podedovala obsežno protimonopolno preiskavo Googlovega imperija oglaševalske tehnologije, ki bi se lahko končala z uradnim sklepom o razbitju podjetja. "To je nekaj, kar je na mizi," je prejšnji teden povedala za Bloomberg TV.

Preiskava EU poteka vzporedno s primerom v ZDA, kjer je ministrstvo za pravosodje pod predsednikom Joejem Bidnom predlagalo delno razbitje Googla, vključno s prisilno prodajo njegovega brskalnika Chrome. Primer je bil prvotno sprožen med Trumpovim prvim mandatom v Beli hiši, kar je znak njegovega bolj spornega odnosa z Alphabetom.

V intervjuju, ki ga je oktobra opravil glavni urednik Bloomberga John Micklethwait, je Trump dejal, da morda ne bo treba razdrobiti Googla, a kljub temu dodal: "Z mano ravnajo zelo slabo."

Ribera je prav tako prevzela vajeti, potem ko se je njena predhodnica Margrethe Vestager borila proti Googlu v treh ločenih primerih prek sodišč EU, ki so podjetje Mountain View v Kaliforniji prizadeli z več kot 8 milijardami dolarjev kazni. Poleg tega se Googlovi iskalniki preiskujejo tudi v okviru DMA, kar bi lahko vodilo do dodatnih glob.

Številne preiskave na Googlu. Foto: Bloomberg

Zuckerbergova preobrazba

Zuckerberg, ki mu je Trump nekoč že grozil z zaporom, je novoizvoljenemu predsedniku čestital takoj po zmagi, nato pa je pa je z njim še večerjal na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Zuckerberg je bil v zadnjih letih tudi močan kritik političnega vodstva EU.

Še letos je EU Meti naložila globo v vrednosti 798 milijonov evrov zaradi škodovanja konkurenci proti platformam za male oglase. Facebook je obljubil, da bo to kazen izpodbijal na sodišču, podjetje je poslalo svojega najvišjega uradnika za javne zadeve – nekdanjega namestnika predsednika vlade Združenega kraljestva Nicka Clegga –, da kritizira digitalna protimonopolna pravila bloka, zaradi katerih je Meta tudi predmet preiskave glede modela "plačaj ali daj soglasje" za Instagram in Facebook.

Velikan družbenih medijev se prav tako sooča s preiskavo o tem, kako ščiti mladoletnike, ki uporabljajo njihove platforme, in trdi, da zakoni EU o varstvu podatkov ovirajo njegove ambicije na področju uporabe umetne inteligence v Evropi.

Mark Zuckerberg. Foto: Bloomberg

Druge tarče

Jeff Bezos, ki ima v lasti giganta Amazon med Vestagerjevo vladavino v Bruslju ni prejel protimonopolne kazni EU, je pa začutil da je njegovo podjetje pod drobnogledom. Amazon bi se lahko naslednje leto soočil s preiskavo v okviru DMA, ker daje prednost izdelkom lastne blagovne znamke na njihovi platformi za spletno prodajo. Podjetje je dejalo, da je "skladno s pravili" in je "konstruktivno sodelovalo" s komisijo glede zakonov.

Bezos, ki je bil v zadnjih letih v spornem odnosu s Trumpom, je Washington Postu, katerega lastnik je, prepovedal, da podpre Trumpovo tekmico Kamalo Harris. Satya Nadella iz Microsofta je bil še en izvršni direktor, ki je Trumpovo zmago sprejel z aplavzom. V Bruslju je podjetje trenutno predmet protimonopolne preiskave njegove programske opreme za Teams.

Podjetje iz Redmonda v Washingtonu pa naj bi se vsaj za zdaj izognilo strogemu nadzoru v skladu s pravili EU. Naložba v OpenAI je vzbudila zanimanje protimonopolnih preiskovalcev v Evropi, ki so stranke in tekmece spraševali o morebitnih škodljivih učinkih posla.

Satya Nadella. Foto: Bloomberg

Če bo Trump upošteval opozorila tehnoloških velikanov glede regulativnih obveznosti EU, bi se lahko blok kmalu soočil z njegovim besom. Z novimi izvršilnimi oblastmi na obeh straneh Atlantika bi lahko odločanje v obeh prestolnicah sprožilo širše napetosti.

"Trump nagonsko ne bo zadovoljen, da birokrati iz EU poskušajo urejati ameriško tehnologijo," je dejala Cristina Caffarra, soustanoviteljica Competition Policy Research Network. »Vprašanje je, kakšen vzvod bi imela EU, če bi Trump ubral to pot. Če smo iskreni, ne velikega."

Dodala je: "Nasprotno pa ima Trump veliko kart: ima carine, Nato, obrambo. Komisija bo imela veliko dela."

--Napisano s pomočjo Michaela Sheparda in Maxa Ramsaya.