Pregled: Zakonodajne novosti in davčne obremenitve v letu 2024

Z novim letom je v veljavo stopilo več zakonov, ki bodo tako ali drugače vplivali na poslovanje podjetij in tudi višino prejemkov državljanov. Pripravili smo pregled najpomembnejšijh zakonodajnih novosti, predvsem s področja davkov in prispevkov, ki jih prinaša leto 2024. 

Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za katerega so doslej premije pobirale tri zdravstvene zavarovalnice, se je preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov, ki ga bo po novem pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta višina prispevka je določena do vključno februarja 2025, obvezni prispevek pa se bo nato usklajeval enkrat na leto, in sicer 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v Sloveniji. Prva uskladitev obveznega zdravstvenega prispevka bo za marec 2025 na podlagi rasti povprečne plače v letu 2024.

Zavarovalne police, ki so jih imeli zavarovanci sklenjene pri eni od treh zavarovalnic, ki so izvajale dopolnilno zavarovanje, so samodejno prenehale veljati 31. decembra 2023. V zvezi s prekinitvijo polic zavarovancem ni treba narediti ničesar. Obveznega zdravstvenega prispevka ni mogoče odpisati, odložiti ali plačati po obrokih.  

Odtegljaj tega prispevka bo za delavce izveden na način, kot se izvajajo odtegljaji za druge prispevke, ki bremenijo zavarovanca, to je od bruto bruto zneska.

Breme bolniške odsotnosti za delodajalce

Z uveljavitvijo interventnega zakona v zdravstvu se finančno breme bolniške odsotnosti znova v večjem delu – z 20 na 30 dni – prenaša na delodajalca. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je decembra pojasnila, da se je skrajšanje obdobja izplačevanja nadomestila v breme delodajalca s 30 na 20 dni uporabljalo od 1. marca 2022 in da je bilo že v postopku sprejemanja te rešitve opozorjeno, da bo s tem zdravstvena blagajna občutno dodatno obremenjena. Po ocenah delodajalcev jim bo ta ukrep povzročil dodatnih 80 milijonov evrov stroškov na leto.

Depositphotos

 

Hkrati je nov zakon omejil višino bolniških nadomestil, in sicer na 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače. Po sprejetem dopolnilu se v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer ohranja določilo, po katerem se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh z 80 odstotkov zviša na 90 odstotkov.

Zakon o dolgotrajni oskrbi

V letu 2024 se bo začel postopoma uporabljati zakon o dolgotrajni oskrbi. S 1. januarjem 2024 se začne izvajati samo pravica do oskrbovalca družinskega člana, vse druge pravice pa po 1. juliju 2025. Prav tako obveznost plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo nastopi šele s 1. julijem 2025. Socialni prispevek za dolgotrajno oskrbo bo znašal en odstotek bruto plače, financiran pa bo neposredno iz plač.

Višji davek od dohodkov pravnih oseb

Zvišuje se davek od dohodkov pravnih oseb, in sicer z 19 na 22 odstotkov (za obnovo po poplavah se bo uporabljala le razlika med prihodki po 19-odstotni stopnji in izplenom od začasno zvišane stopnje), in uvaja davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja). Ukrepa sta del zakona o obnovi in razvoju po poplavah in bosta veljala do vključno leta 2028.

Finančni minister Klemen Boštjančič je ob sprejemu zakona poudaril, da ni dileme, za kaj bodo porabljeni dodatni finančni viri, ki jih bodo pridobili iz novih, a po napovedih začasnih dajatev. Petletno obdobje pobiranja obeh dodatnih davčnih virov bo med letoma 2024 in 2028, kar pomeni, da se bosta prvič uporabila za leto 2024.

Poleg tega bo dodatni vir financiranja tudi uporaba čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga. Finančni minister je ocenil, da bo skupno na račun vseh treh virov država zbrala za 1,6 milijarde evrov, od tega iz davka na bilančno vsoto bank 400 milijonov evrov, od začasnega dviga za podjetja 975, od uporabe  SDH pa 260 milijonov evrov.

Nadzor nad plačili prek spletnih platform

V veljavi je tudi novela zakona o DDV, ki davčnim organom omogoča nove mehanizme in orodja za nadzor in odkrivanje čezmejnih dobav blaga, od katerih davek ni ustrezno plačan. Banke in drugi ponudniki plačilnih storitev morajo po novem voditi evidence o tistih prejemnikih čezmejnih plačil, ki prejmejo več kot 25 plačil na četrtletje.

Te podatke bodo morali posredovati finančni upravi, ta pa naprej v informacijski sistem o plačilih pri Evropski komisiji. Fursu bodo morale poročati banke, pa tudi spletne platforme, kot so Airbnb in Booking.  

Čezmejno izvajanje storitev

Državni zbor je marca 2023 potrdil nov zakon o čezmejnem izvajanju storitev, s 1. januarjem 2024 pa je v veljavo stopil tudi del, ki draži napotitve delavcev. S tem se namreč v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju črta določba, na podlagi katere so se lahko prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri delavcih, napotenih v tujino, plačevali od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji.

Zakasnitev uveljavitve te določbe je bila sprejeta za to, da se dodatno preuči vpliv sprememb na konkurenčnost tega dela gospodarstva, saj bodo stroški delodajalcev višji, neto prejemki zaposlenih pa večji. Kljub opozorilu delodajalcev se ministrstvo za delo ni odločilo za spremembe zakona. Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je ocenil, da je konkurenčna prednost podjetij sicer pomembna, a da ne more temeljiti na nižjih socialnih prispevkih nekaterih kategorij delavcev, ki imajo zato tudi nižje pravice, predvsem nižjo pokojnino.

Spremenjena regulacija cen energentov

Z novim letom je v veljavo stopila nekoliko spremenjena regulacija cen elektrike. Cene bodo za gospodinjstva zamejene vse leto, a le za 90 odstotkov porabe, ne več za celotno. Za gospodinjstva bo med kurilno sezono do 30. aprila še naprej regulirana tudi cena plina. Tudi v letu 2024 bodo gospodinjstva oproščena plačevanja prispevka za zagotavljanje podpor za obnovljive vire energije (OVE in SPTE). Za poslovne odjemalce se je regulacija cen energentov s koncem leta 2023 iztekla.

Sredi leta 2024 pa sledi tudi sprememba sistema za obračunavanje omrežnine in priključne moči. Do 1. julija bosta obračunani po starem sistemu, le tarifi bosta nekoliko višji. Po 1. juliju 2024 pa se bo omrežnina plačevala po časovnih blokih.