Davčne novosti za pravne osebe: Vse na enem mestu

Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) za leto 2024 uvaja povišano stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) z 19 na 22 odstotkov. Enako bo veljalo tudi za nadaljnja leta do vključno leta 2028.

Razlika med splošno stopnjo DDPO (19 odstotkov) ter povišano stopnjo (22 odstotkov) bo prihodek proračunskega sklada za obnovo, katerega namen bo financiranje izvajanja ukrepov za obnovo in razvoj ter spremljajočih zaščitnih protipoplavnih in protiplazovnih ukrepov.

Povišana 22-odstotna davčna stopnja se uporablja šele za poslovno leto 2024 in pomeni, da se bodo tudi medletne akontacije DDPO, izračunane ob upoštevanju davčne osnove iz leta 2023, plačevale po 22-odstotni davčni stopnji. Podobno velja za odložene davke. Družbe, ki obračunavajo odložene terjatve za davke, morajo novo (višjo) 22-odstotno davčno stopnjo uporabiti tudi pri izračunu odloženih davkov v bilanci na zadnji dan v letu (31. decembra 2023).

Davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. ZORZFS za poslovna leta 2024‒2028 na novo uvaja tudi poseben davek, katerega zavezanci bodo banke in hranilnice (bodisi ustanovljene v Sloveniji bodisi poslujejo v Sloveniji prek podružnice ali stalne poslovne enote).

Davčno osnovo bo predstavljala bilančna vsota, izračunana kot povprečje vrednosti stanj na vsak zadnji dan meseca v davčnem obdobju, davek pa se bo plačal po stopnji 0,2 odstotka. Obračun bo oddal vsak zavezanec sam do 31. marca za preteklo leto, kar v praksi pomeni, da bo prvo plačilo tega davka šele v začetku leta 2025, in sicer od izračunane bilančne vsote za leto 2024.

Davčna obveznost se bo lahko zmanjšala za znesek plačil donacij v denarju za odpravo posledic poplav in plazov, plačan v posameznem davčnem obdobju na posebno namensko donacijsko postavko državnega proračuna, ter za znesek, ki je razlika med DDPO po stopnji 19 odstotkov in 22 odstotkov (kot jo uvaja ZORZFS). Po višini je določen tudi najvišji znesek davka, in sicer ta ne sme preseči 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja davčnega zavezanca.

Minimalni davek doletel okoli 140 zavezancev

V letu 2024 bo začel veljati tudi zakon o minimalnem davku (ZMD), s katerim je implementirana direktiva Sveta (EU) 2022/2523 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji.

Minimalni davek ne bo vplival na vse zavezance, ampak le na tiste, katerih prihodki v konsolidiranih računovodskih izkazih matičnega subjekta mednarodne skupine v vsaj dveh od štirih poslovnih let pred preizkusnim poslovnim letom presegajo 750 milijonov evrov in katerih dejanska davčna stopnja v Sloveniji je nižja od 15 odstotkov. V Sloveniji naj bi bilo takšnih le okoli 140 zavezancev.

Vsaka skupina, ki izpolnjuje merila za ZMD, bo torej morala izračunati, ali je dolžna plačati tako imenovani povrhnji davek za vsakega od subjektov v sestavi skupine. Ali bolj konkretno: ugotoviti bo morala, ali obstaja obveznost za domači povrhnji davek v Sloveniji. Obveznost praviloma nastane, če je dejanska davčna stopnja davka v Sloveniji nižja od 15 odstotkov, izračun pa zahteva preverbo različnih pogojev in je razmeroma zapleten.

Zakon se bo začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023 ali kasneje. Trenutno se pričakuje še izdaja podzakonskih aktiv ter usmeritev finančnega organa glede načina izvajanja zakona.

Obvezni zdravstveni prispevek bo znižal neto dohodek

Obvezni zdravstveni prispevek se uvaja z januarjem 2024 in ukinja prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To je prinesla novela zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T).

Višina obveznega zdravstvenega prispevka bo v obdobju od januarja 2024 do februarja 2025 znašala 35 evrov in ga bo obračunal glavni delodajalec (v največ primerih bo to delodajalec, ki bo nadomestilo obračunal od plač in nadomestil zaposlenih na obrazcu REK-O). Plačilo se bo izvedlo v obliki odtegljaja na plačilni listi, pri čemer pa bo izvedeno od bruto zneska plače zaposlenega (to je od bruto I). To pomeni, da bo prispevek delavcu zniževal davčno osnovo za obračun dohodnine, a hkrati znižal tudi njegov neto dohodek. Stvar bo v praksi videti podobno, kot če bi na obračunu prispevke v breme delavca (to so prispevki od bruta, ki so obračunajo po skupni stopnji 22,1 odstotka) povečali še za 35 evrov. V tem delu torej ne gre za dodatni strošek delodajalca, temveč je delodajalec zadolžen le za izvedbo odtegljaja v breme delavca ter za poročanje na finančni upravi (Furs).

Ponovna uvedba 30-dnevnega kritja stroškov za bolniške odsotnosti zaposlenih bo za delodajalca od januarja 2024 pomenila dodatni strošek. Čeprav je bilo z novelo ZDR-1C v marcu 2022 uvedeno, da delodajalci strošek bolniških odsotnosti krijejo do vključno 20. delovnega dneva (od 21. delovnega dneva dalje pa strošek krije zavod), je bila ta določba z zakonom o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) odpravljena in ponovno vzpostavljena meja 30 delovnih dni (kot je to veljalo pred marcem 2022). Delodajalcem se torej strošek, povezan z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi delavcev, lahko v letu 2024 bistveno poveča, saj so zdaj (ponovno) obvezani kriti 50 odstotkov več dni odsotnosti kot pred uvedbo interventnega zakona.

Dodatni stroški za čezmejno napotitev delavcev

Dodatni stroški v letu 2024 bodo prav tako naloženi delodajalcem, ki čezmejno napotujejo delavce. Do zdaj je veljalo, da prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri delavcih, napotenih v tujino, plačevali od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji ne glede na dejansko prejeto plačo (dosedanji drugi odstavek 144. člena ZPIZ-2).

Z novim zakonom o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) pa bo ta določba ukinjena. Delodajalci bodo morali tako tudi za napotene delavce, ki ostajajo vključeni v slovenski sistem socialnih zavarovanj, v letu 2024 prispevke plačevati od dejansko obračunanih bruto plač napotenih delavcev (in ne zgolj od bruto plače, ki bi jo napoteni delavec prejemal za enako delo v Sloveniji).

Preverite tudi 

Davčne novosti za fizične osebe z dejavnostjo: Vse na enem mestu

Davčne novosti za normirance: Vse na enem mestu

 

Imate davčno vprašanje, pošljite nam ga na deskslo@bloombergadria.com

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar