Zavezniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa v okviru zveze NATO vse bolj nasprotujejo vpletanju v njegovo vojno proti Iranu, kar povečuje tveganje za še globlji razkol v že tako napetem vojaškem zavezništvu.
Španija je v ponedeljek zaprla svoj zračni prostor za ameriška letala, Italija pa ameriškim vojaškim letalom, namenjenim na Bližnji vzhod, ni dovolila pristanka v bazi na Siciliji, je povedal anonimni vir, seznanjen z zadevo. Poljska je sporočila, da ne namerava premestiti svojih sistemov Patriot, potem ko so se pojavila poročila, da so ZDA predlagale Varšavi, naj razmisli o pošiljanju enega od svojih sistemov za okrepitev zračne obrambe na Bližnjem vzhodu.
Ameriški predsednik je v torek na družbenih omrežjih izrazil nezadovoljstvo, ker Francija ni dovolila uporabe svojega zračnega prostora za letala z vojaško opremo. "ZDA si bodo to ZAPOMNILE," je zapisal Trump.
Preberi še
Zakaj Trump usmerja pozornost na iransko naftno izvozno vozlišče otok Harg
Kljub vojaškim napetostim in napadom ZDA ter Izraela je izvoz ostal razmeroma stabilen, saj Iran še naprej uporablja lastne tankerje za prehode skozi Hormuško ožino, medtem ko je promet za večino drugih ladij močno omejen in pod strogim nadzorom.
31.03.2026
Iran napadel polno naložen kuvajtski tanker
Iranske sile so v torek v okolici dubajskega pristanišča napadle polno naložen tanker.
31.03.2026
Izstop ZDA iz Nata? Rubio: "ZDA bodo ponovno ocenile odnos do zavezništva"
ZDA so nezadovoljne z evropskih odzivom na vojno v Iranu.
31.03.2026
Se bo Iran zatekel k terorizmu?
Iran se bo zaradi grožnje obstoja režima zatekel k uporabi terorizma, opozarjajo varnostni strokovnjaki.
30.03.2026
Evropski voditelji od začetka vojne med ZDA in Izraelom proti Iranu 28. februarja hodijo po tanki črti. Poskušajo se izogniti zaostrovanju odnosov z ameriškim predsednikom in hkrati preprečiti, da bi ta oslabil prizadevanja Ukrajine v vojni proti Rusiji. Sprva so zavrnili Trumpove pozive k pomoči pri zagotavljanju prehoda skozi Hormuško ožino, kasneje pa so se poenotili okoli predloga za oblikovanje koalicije, ki bi po koncu aktivnih spopadov zagotavljala svobodo plovbe skozi to ključno pomorsko pot.
Toda to ni zadostovalo, da bi preprečili Trumpovo jezo. Državni sekretar Marco Rubio je bil za zaprtimi vrati na srečanju skupine G7 v Franciji prejšnji teden bolj zmeren, brez konkretnih zahtev, in je podprl to pobudo, poroča Bloomberg. Vendar je v ponedeljek dejal, da bodo ZDA morda morale ponovno oceniti svoj odnos do zveze NATO po vojni v Iranu, ter odziv zavezništva označil za "zelo razočarajoč", kritiziral pa je tudi partnerje, ki so zavrnili dostop do vojaških baz.
Po Trumpovih kritikah Francije na družbenih omrežjih je francosko predsedstvo izrazilo presenečenje nad objavo.
"Stališče Francije se od prvega dne ni spremenilo in to odločitev potrjujemo, saj je skladna z našim pristopom od začetka konflikta," so sporočili iz urada predsednika Emmanuela Macrona.
Zaprtje velikega dela južnoevropskega zračnega prostora
Čeprav so ZDA vojno proti Iranu začele skoraj brez opozorila zaveznikom, je njihova vojaška operacija močno odvisna od evropskega ozemlja – baz, pristanišč in zračnega prostora. Kljub temu evropske države niso pripravljene neposredno sodelovati v konfliktu, prav tako pa nimajo političnega prostora, da bi Trumpu nudile podporo, ki jo zahteva.
Zaprtje velikega dela južnoevropskega zračnega prostora pomeni, da bi morali bombniki, ki vzletajo iz Združenega kraljestva, do Perzijskega zaliva leteti po daljši, obvozni poti. To podaljšuje čas poleta, obremenjuje posadke in zahteva več goriva, ki ga zagotavljajo letala za dolivanje goriva v zraku. ZDA so že utrpele nesrečo tankerja na začetku vojne, ko je v Iraku strmoglavilo letalo KC-135, pri čemer je umrlo vseh šest članov posadke.
Evropa ima neposreden interes glede Hormuške ožine, ki jo je Iran zaprl z grožnjami povračilnih ukrepov po napadih ZDA in Izraela. Ta ključna pot za dobavo energije je dejansko zaprta že od konca februarja, kar je povzročilo skok cen nafte in plina.
Konflikt je v Evropi večinoma nepriljubljen, saj se celina že sooča z rastjo inflacije, ki jo je vojna dodatno spodbudila. Voditelji se zato trudijo ohraniti distanco in poudarjajo, da je njihovo vojaško sodelovanje doslej izključno obrambne narave.
"Vidimo zmedo in napetosti med javnim mnenjem in političnimi stališči v številnih državah NATO," je dejal Ian Lesser iz nemškega Marshallovega sklada. "Običajno je v Evropi prisotna pripravljenost pomagati pri vojaškem sodelovanju z ZDA, vendar trenutna vojna te dolgoletne odnose postavlja pod pritisk."
Nove napetosti še dodatno povečujejo nezaupanje in nepredvidljivost v že tako obremenjenih čezatlantskih odnosih. Po njegovih besedah tudi države, ki so pripravljene pomagati, vse bolj tehtajo, kaj s tem pridobijo in kakšna je cena nasprotovanja.
Španija in Portugalska trn v peti
Ena glavnih tarč ameriškega nezadovoljstva je Španija, ki je zaprla svoj zračni prostor za ameriške polete, povezane z operacijami v Iranu, in omejila uporabo ameriških baz. Premier Pedro Sánchez je med najglasnejšimi kritiki Trumpa v Evropi in je vojno označil za "nezakonito".
Tudi britanski premier Keir Starmer se je znašel pod ostrimi kritikami Trumpa, potem ko je sprva zavrnil uporabo britanskih vojaških baz za napade na Iran. Vlada Združenega kraljestva je nato dovolila omejeno uporabo baz za "obrambne operacije".
Podobno previdno držo je zavzela Portugalska glede uporabe letalske baze Lajes na Azorih. Dovolila je dostop v okviru obstoječih dvostranskih in NATO sporazumov, vendar zgolj za logistično podporo, kot sta dolivanje goriva in tranzit, ne pa za napadalne operacije.
Zunanji minister Paulo Rangel je poudaril, da je dovoljenje omejeno na obrambne in sorazmerne operacije proti vojaškim ciljem ter da Portugalska "ne bo sodelovala v tem konfliktu". Prav tako je pojasnil, da z Azorov niso bile izvedene nobene napadalne misije.
V primeru Italije prepoved uporabe baz na Siciliji ni bila trajna, odnosi z ZDA pa ostajajo dobri, je povedal vir. Italija je zavrnila pristanek, ker so bila letala že v zraku, ko je bila zahteva za njihovo bojno uporabo podana, zato ni bilo časa za razpravo v parlamentu.
"Nismo zaznali nobenih trenj ali težav z mednarodnimi partnerji," so sporočili iz italijanske vlade. "Odnosi z ZDA so trdni in ključni za polno in lojalno sodelovanje."
V nasprotju z nekaterimi drugimi zavezniki je Romunija dovolila uporabo svoje baze za logistične namene. "Vsaka država se je NATO pridružila prostovoljno, nihče nas ni prisilil," je dejal romunski premier Ilie Bolojan. "Politični razkol med EU in ZDA bi bil katastrofa za celoten zahodni svet."
Nemški kancler Friedrich Merz pa ni izključil uporabe ameriške baze Ramstein, največje v Evropi, saj sporazum po drugi svetovni vojni ZDA omogoča uporabo baze, dokler njihove operacije ne kršijo nacionalnega ali mednarodnega prava.
Kljub temu je Merz ostro kritiziral ameriški napad na Iran. "To, kar Trump počne zdaj, ni umirjanje razmer in iskanje mirne rešitve, temveč velika eskalacija z negotovim izidom," je dejal na konferenci v Frankfurtu.