Angleži so danes kralji 'velikih petih lig'. Premier liga bo na domačih trgih s televizijskimi pravicami v sezoni 2024/25 pobrala neverjetnih 2,1 milijarde evrov, kar je dvakrat več kot španska La Liga in nemška Bundesliga. Prava razlika se pokaže pri prodaji televizijskih pravic na mednarodnih trgih, s katero Angleži letno zberejo 1,84 milijarde evrov, kar je pol milijarde več, kot ostale štiri lige iz velikih petih zberejo skupaj za svoje televizijske pravice na mednarodnih trgih.
Motor sodobnega nogometa in njegovega dojemanja kot velikega in resnega posla je prodaja televizijskih pravic. V 90. letih je prodaja televizijskih pravic italijansko Serie A popeljala na vrh, danes pa v zveze kuje najprestižnejšo in najmočnejšo ligaško nogometno tekmovanje, angleško Premier ligo.
Premier liga je svojo širitev doživela v idealnem času. Oblikovana je bila po novih načelih z obveznim upoštevanjem varnostnih standardov in tržnih zahtev. Zaradi huliganstva in številnih nezgod so ukinili tribune, odstranili žice in ograje za goli, vstop na igrišče so začeli kaznovati kot hujši prekršek, navijačem je bila odvzeta pravica do obiska tekem.
Preberi še
Preverili smo: Koliko so po Euru 2024 vredni slovenski nogometaši?
Slovenska reprezentanca je po podatkih Transfermarkta vredna 148,5 milijona evrov, kar je pet odstotkov več kot pred Eurom 2024.
25.07.2024
Jaka Lucu: 'Vsaka izplačana plača v slovenski prvi ligi je čudež'
Kakšno je stanje slovenskega nogometa in kakšni so obeti za prihodnost?
19.07.2024
Vrnitev prenovljene lige prvakov: Kakšne denarne nagrade se obetajo NK Celju?
Nov format lige prvakov prinaša ligaški sistem s 36 ekipami.
08.07.2024
Nov format lige prvakov: Več denarja in iger za vse
Nova sezona lige prvakov, ki se vrača pred male zaslone že 7. julija, prinaša povsem nov format, razlogi za spremembo pa so poslovne narave.
03.07.2024
Ta proces je sovpadel z dvema pomembnima dogodkoma, tudi za zgodovino človeštva, je za Bloomberg Adria poudaril športni komentator Aleksandar Stojanović. Najprej je medijska hiša Sky veliko vložila v nakup pravic, njen lastnik Rupert Murdoch pa je spoznal, da je angleški nogomet ogromen vir denarja. In drugič, sovpadlo je z razvojem interneta.
Besedna zveza 'velikih pet lig' se uprablja za pet največjih in najbolj profitabilnih nogometnih lig v Evropi: angleška Premier liga, španska La liga, francoska Ligue 1, nemška Bundesliga in italijanska Serie A.
Skrivnost uspeha
"Tradicija angleškega nogometa je že bila velika, besedila in novice, ki so jo spremljali, pa v najbolj razširjenem jeziku na svetu. Klubom je to prineslo ogromno denarja, nogometni zvezi in organizacijski organi pa so to pametno uporabili," pravi.
Stojanović meni, da je trg razdrobljen in da je prostor Evrope težko videti kot enoten trg. "Na eni strani imate Premier ligo, po kateri je še vedno veliko povpraševanje in mislim, da ta liga še ni dosegla vrhunca. Na drugi strani pa imate francosko Ligue 1." Dejstvo je, da konkurenca na evropskih televizijskih trgih niti približno ni tako močna kot v ZDA.
Francoski primer
Francoska Ligue 1 je v zadnjem hipu, mesec dni pred začetkom sezone in ob finančnem kaosu na obzorju, našla kupca za pravice televizijskega prenosa na domačem trgu. Petletna pogodba s pretočnim podjetjem Dazn Group in katarsko športno mrežo beIN pa bo klubom prinesla približno 500 milijonov evrov na leto. Prodaja globalnih pravic bi lahko prinesla dodatnih 150 milijonov evrov, kar je precej pod skupno milijardo evrov, kolikor je liga prvotno želela.
Italijani so najbolj odvisni od prodaje televizijskih pravic, saj kar 56 odstotkov celotnega proračuna klubov prihaja s te strani, je povedala Sandra Damijan, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in članica vodstva globalne družbene platforme Sport4Impact. Na Apeninih imajo problem šibkejšega gospodarstva in starejše infrastrukture, kar močno vpliva na vse prihodkovne postavke, predvsem na komercialne prihodke in tiste na dan tekme.
Poseben kaos na trg vnašajo igralci, ki jih do včeraj še ni bilo ali pa so bili na koncu kolone. Razvoj nogometa v ZDA traja več desetletij, ameriška nogometna liga Major League Soccer (MLS) je nastala leta 1996, dve leti po svetovnem prvenstvu, ki se je igralo na stadionih ameriškega nogometa.
MLS in MBS
Prihod Lionela Messija v Inter Miami leta 2023 je prinesel dramatično povečanje gledanosti. Eden od ključnih kazalcev je več kot podvojitev naročnikov na naročnino Apple TV MLS Season Pass po vsem svetu. Messi je prav tako privabil ogromno latinskoameriško občinstvo.
Na drugi strani sveta Savdska Arabija uporablja svoje ogromno naftno bogastvo za usmerjanje naložb v športni sektor, zlasti v nogomet. Te naložbe so del širše strategije, imenovane Vizija 2030, ki jo vodi prestolonaslednik Mohammed bin Salman (MBS) in je namenjena diverzifikaciji gospodarstva in krepitvi mednarodnega ugleda države.
Eden najpomembnejših korakov v tej smeri je bila ustanovitev in razvoj savdske lige Pro League, ki je začela privabljati velike zvezdnike, med njimi Cristiana Ronalda, Karima Benzemaja in Neymarja. Ti zvezdniki, nekoč nosilci igre najmočnejših evropskih klubov, so se pridružili savdskim klubom za astronomske pogodbe. Ronaldo je postavil precedens, ko se je leta 2023 pridružil Al-Nassrju in podpisal pogodbo, vredno več kot 200 milijonov dolarjev na leto, kar je sprožilo plaz drugih odmevnih prestopov.
"Verjamem, da bo velikih pet evropskih lig izgubilo proti Američanom in Savdijcem, ki so izkoristili Messija in Ronalda. MLS je prva liga, ki se je odločila za neposredno globalno prodajo televizijskih pravic, in to je naslednji korak tudi za Evropejce," je prepričana profesorica Damijan.
Čeprav so nogometne televizijske pravice eden najvrednejših segmentov športnih medijskih pogodb, globalne makroekonomske razmere trenutno mečejo senco na prihodnost teh prihodkov. Po podatkih platforme SportsBusiness ima nogomet kar 34,3 odstotka vseh športnih TV pravic, kar kaže na njegovo izjemno priljubljenost in donosnost za televizijske hiše in platforme za pretakanje. Kljub tej prevladi pa dolgoročni obeti niso tako optimistični. Trg športnih pravic se namreč sooča z najbolj neugodnimi gospodarskimi razmerami po svetovni finančni krizi leta 2009.
Rezanje kablov
Makroekonomski dejavniki, kot so visoka inflacija, upočasnjena gospodarska rast in višji življenjski stroški, pritiskajo na potrošnike in medijska podjetja. Potrošniki so vse bolj previdni pri porabi, medijska podjetja pa se soočajo z izzivi pri pridobivanju novih naročnikov, zlasti v kontekstu rasti pretočnih storitev, ki so spremenile način uživanja športnih vsebin.
Tradicionalni televizijski modeli, ki so se leta zanašali na ekskluzivne pravice do športnih dogodkov, se soočajo z upadom gledanosti zaradi naraščajočega trenda "rezanja kablov", kjer potrošniki preklopijo s kabelskih storitev na cenejše ali brezplačne platforme. Ocenjuje se, da danes nogometni navdušenec v Veliki Britaniji potrebuje približno tisoč funtov na leto za naročnino, da si lahko ogleda vse tekme sezone.
Takšni izzivi so še posebej poudarjeni v kontekstu pogajanj za prihodnje cikle televizijskih pravic, kjer so številne lige in organizacije prisiljene ponovno razmisliti o svojih strategijah, vključno s povečanim poudarkom na digitalnih platformah in inovativnih načinih monetizacije športnih vsebin.
Nova normalnost
Globalni izziv so tudi nove generacije, ki nogometa ne spremljajo niti po televiziji, niti na pretočnih platformah, temveč si ogledajo kratke povzetke tekme in zanimive priložnosti. Nogomet se je na družbenih omrežjih začelo konzumirati že zdavnaj, kar se bo le povečalo.
"Menim, da je bila priljubljenost olimpijskih iger v Tokiu 2021 neverjetna, ker na tribunah ni bilo nikogar, ampak se je vse spremljalo prek telefona, torej družbenih omrežij. V Riu 2016 Instagram in TikTok nista bila tako razvita, zdaj pa se je vse poklopilo. Ta omrežja so skupaj z Youtube in X dosegla izjemno zastopanost ... in nogomet se mora tega zavedati," sklene Stojanović.