Mijatović, NZS: 'Tuja podjetja pri nas vlagajo manj kot domača'

Čeprav je minil mesec dni od evropskega nogometnega prvenstva, pa je spomin, ko se je slovenska nogometna reprezentanca po 24 letih prvič v samostojni Sloveniji uvrstila na evropsko prvenstvo, še kako svež. Zdaj, ko so se strasti umirile, je čas za analizo poslovanja Nogometne zveze Slovenije (NZS). 

Nastop slovenske nogometne reprezentance na velikih tekmovanjih posledično pomeni tudi večje prihodke. Samo z uvrstitvijo na letošnje prvenstvo je NZS od krovne evropske organizacije prejela skoraj sedem milijonov evrov, skupno pa je lani ustvarila več kot 27 milijonov evrov prihodkov. NZS je lani s prodajo televizijskih pravic ustvarila skoraj šest milijonov evrov prihodkov, iz UEFE pa so denimo dobili dobrih 3,6 milijona evrov. Sponzorski prihodki so lani znašali 3,3 milijona evrov oziroma le okoli 13 odstotkov celotnega proračuna NZS.

 

S predsednikom NZS Radenkom Mijatovićem smo se med drugim pogovarjali o organizaciji zveze, pridobivanju sponzorskih sredstev, kakšno veljavo ima nogomet v Sloveniji v primerjavi z Evropo.

 

Celotna Slovenija je dihala s slovensko reprezentanco. Kako gledate na to dober mesec po končanem prvenstvu?

Nogomet je, gledano globalno, šport številka ena, in to velja tudi za našo državo. Evforija, ki je zajela Slovenijo, je bila zato povsem pričakovana. Naši nogometaši so se po dolgem času znova uvrstili na veliko tekmovanje in pokazali, kako se je treba boriti za dres z državnim grbom oziroma za svojo državo. S svojim pristopom, željo in povezanostjo so izkazali enotnost, ki so jo kazali že med kvalifikacijami za evropsko prvenstvo v Nemčiji. Takšna enotnost je ključna za doseganje vrhunskih rezultatov in tudi sam sem ponosen in zadovoljen.

STA

 

Nogometaši so profesionalci, saj živijo od nogometa. Na drugi strani pa predsednik NZS to funkcijo opravlja volontersko oziroma za svoje delo ne dobiva plačila. Zakaj? Ne bi bilo smiselno, da bi bila ta funkcija tudi profesionalna?

O tej temi je bilo že pred leti veliko razprav. Glede na obseg aktivnosti, odgovornosti in delovnih obveznosti bi bilo smiselno, da je ta funkcija profesionalna. Obstajajo pa tudi druge okoliščine in izzivi v nogometu, ki govorijo v prid neprofesionalni funkciji. Nogometno okolje je prepleteno z interesi, nihajo športni uspehi reprezentanc in klubov, ob čemer se hitro pojavijo kritike in pritisk javnosti.

V primeru, da funkcije ne opravljaš profesionalno, si manj odvisen od zunanjih dejavnikov in lahko vodiš zvezo v skladu s sprejetimi akti in pravilniki ter po svojih prepričanjih, brez vpliva drugih dejavnikov in pritiskov. Če imaš strast do nogometa delati, ni težko, je pa neodvisnost ključnega pomena. Pred leti je bil že poizkus uvedbe profesionalne predsedniške funkcije, a se je nato vrnilo na sedanje stanje. Iskreno povedano, s tem vprašanjem se ne ukvarjam in prepuščam, da ostane tako, kot je.

Brez vlaganja v šport uspehov ni. NZS je daleč najbogatejša panožna organizacija, z največ sponzorskimi sredstvi. Jih je težko pridobivati?

Moram povedati, da se je situacija na tem področju v zadnjem desetletju močno spremenila, oziroma danes se v šport ne vlaga več na načine kot v preteklosti. Sponzorstva so zdaj kombinacija sponzorstva in oglaševanja, kjer podjetja skozi šport utrjujejo svojo blagovno znamko in pošiljajo določena sporočila ciljnim odjemalcem. Tako podjetja oziroma organizacije  oglašujejo skozi šport kot medij s ciljem nagovarjanja ključne ciljne publike za svoje produkte ali storitve.

V preteklosti je bilo lažje pridobivati sponzorska sredstva kot danes. Določeni ekonomski, politični in krizni dogodki, pa tudi vojne, so prizadele podjetja, nekatera so utrpela izgube, druga pa se soočajo s strahovi glede poslovanja. Kljub uspehu z uvrstitvijo na evropsko prvenstvo ni bilo enostavno prepričati odločevalce, da podaljšajo sodelovanje. Zato moramo partnerjem vedno ponuditi nekaj več za enako ali nekoliko višjo vrednost.

V tujini velike korporacije tekmujejo, kdo bo dal več, saj želijo biti prisotni na velikih tekmovanjih. Torej pri nas ni tako?

Slovenija ne more tekmovati z velikimi državami v smislu obsega sponzorskih sredstev. Smo majhna država z omejenim gospodarskim potencialom, zato se sredstva za sponzorstva porazdelijo med vse športne panoge. Vendar pa na področju sponzorstev vseeno počasi opažamo pozitivne trende. Vlaganja podjetij so verjetno celo nekoliko višja zaradi več domačih dogodkov, zvišanih sponzorskih pravic pri nekaterih projektih in novih priložnosti. To prinaša tudi zvišanje vrednosti in učinkovitosti sponzorstev v primerjavi z drugimi komunikacijskimi orodji,  res pa je tudi, da se veliko sponzorjev tega ne zaveda, kar je druga zgodba. Seveda pa se situacija razlikuje od tujine, kjer se obračajo bistveno večje vsote denarja v športu.

Se razlikujejo pokrovitelji glede na lastništvo, torej domače ali tuje?

Da, pri pokroviteljih lahko opazimo razlike glede na lastništvo, zlasti kar zadeva višino vlaganja in način izbire športnih produktov. Domača podjetja običajno bolje poznajo lokalno okolje in lažje prepoznajo, kateri športni projekti bodo pri nas najbolje delovali. Po drugi strani pa tuja podjetja včasih težje prepoznavajo, kaj v lokalnem okolju deluje najbolje.

Pogosto se odločajo na podlagi globalnih tabel in strategij, ki lahko v specifičnem slovenskem športnem prostoru ne prinesejo želenih rezultatov. Kar deluje v tujini, ne bo nujno delovalo tudi v Sloveniji, ki je zelo specifična športna država s svojimi edinstvenimi značilnostmi in potrebami. 

Kljub vsemu je lažje tržiti nogomet kot preostale športe. Je kaj zavisti pri drugih panožnih zvezah?

Nogometna zveza Slovenije je največja športna organizacija v Sloveniji, tako po proračunu kot tudi po številu članov, predvsem mladih, ki vstopajo v svet nogometa. Razlogi za to so jasni. Nogomet je najbolj priljubljen šport na svetu, kar pomeni, da je tudi tržno najprivlačnejši in ustvarja največ prihodkov. Hkrati so tudi stroški, povezani z nogometom, bistveno višji v primerjavi z drugimi športi.

NZS je edina športna zveza, ki aktivno vlaga v infrastrukturo, ki ni v lasti nogometnih klubov ali nogometne zveze, temveč je v lasti občin. Namen teh vlaganj je izboljšanje pogojev za delovanje in treniranje nogometašev, predvsem mladih. Sredstva, ki jih nogomet ustvari, vračamo v nogomet, klube, mladinske programe, infrastrukturo in druge številne projekte in programe za razvoj nogometa.

Na tekmah v tujini je privilegij biti na VIP tribuni, obiskovanje tekem pa velja za neki statusni simbol. Je tako tudi pri nas?

Da, tudi pri nas je tako. V našem poslovnem klubu se na tekmah slovenske reprezentance pogosto zbere veliko gospodarstvenikov. Ne gre le za ogled tekme, temveč tudi za pomemben poslovni dogodek, kjer se predsedniki uprav družijo, gre za mreženje  in se pogosto sklene tudi kakšen poslovni dogovor. Kljub temu pa težko primerjamo to z Evropo, kjer je sedenje v najpomembnejših ložah veliko bolj prestižno. Mi takšne ravni še nismo dosegli.

Pa politika. Na najpomembnejših tekmah lahko na tribunah vidimo veliko politikov, na denimo tekmah državnega prvenstva so bolj redko prisotni. Zakaj?

Mislim, da je za to več razlogov. Politiki se udeležujejo reprezentančnih tekem, ker gre za dogodek z močnim nacionalnim nabojem. Medtem ko so reprezentančne tekme povezane z nacionalnim ponosom, so ligaške tekme drugačna zgodba. Na teh tekmah je manj gledalcev, udobje je na nekaterih stadionih nekoliko slabše, kar politikov ne privlači. Dejstvo pa je, da se politika promovira na najvišje rangiranih tekmah, ki so bolj odmevne in kjer se je primerneje pokazati. Osebno menim, da politika za šport ne narediti dovolj, lahko bi veliko več. Če gledamo samo sredstva, ki so letno namenjena celotnemu slovenskemu športu dobimo jasen odgovor.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar