.webp){kind=icon}
Ministrstvo za finance je v javno obravnavo dalo predlog Zakona o elektronskih plačilnih sredstvih, ki bi potrošnikom omogočil plačevanje z različnimi plačilnimi sredstvi - z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom -, ne le z gotovino. S tem zasledujejo trende na področju digitalnega razvoja, hkrati pa poudarjajo, da v ničemer ne posegajo v pravico potrošnikov, da plačilo izvedejo z gotovino v evrih. Naj ob tem dodamo, da je bilo po podatkih Evropske centralne banke leta 2022 gotovina uporabljena za 59 odstotkov transakcij na prodajnih mestih.
Zakon bi po predlogu ministrstva določal, da se za elektronska plačilna sredstva štejejo negotovinska plačila, kot so plačilne kartice (debetne kartice, kreditne kartice, kartice z odloženim plačilom in predplačniške kartice v fizični ali v digitalni obliki), kreditna plačila, takojšnja kreditna plačila, direktne obremenitve in elektronski denar. Ponudniki blaga in storitev bi lahko uvedli tudi takojšnje plačilo, denimo s storitvijo Flik. Negotovinska plačila so sicer opredeljena v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.
Obstajale bi tudi izjeme
"Obveznost sprejemanja vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva bi po predlogu ministrstva veljala tako za fizična kot spletna prodajana mesta. Pri tem bi morali ponudniki blaga in storitev za prodano blago, opravljeno storitev ali dobavljeno digitalno vsebino potrošnika o možnosti plačila z elektronskim plačilnim sredstvom jasno in nedvoumno informirati," pojasnjujejo z ministrstva.
Preberi še
Bo gotovina končala na smetišču zgodovine? Primer iz Kitajske
Evropska centralna banka je do jeseni 2025 v pripravljalni fazi uvedbe digitalnega evra, na Kitajskem pa je e-juan v uporabi od 2019.
04.07.2024
Koliko denarja imamo Slovenci dejansko na bankah?
Slovenci imamo na bankah po podatkih Banke Slovenije že skoraj 29 milijard evrov. Gre za skupek vlog bank v Sloveniji in tujini.
22.01.2024
Bomo na referendumu glasovali o pravici do gotovine?
Uporaba gotovine v Sloveniji ni ogrožena, so v odzivu na kampanjo zbiranja podpisov za referendum sporočili z ministrstva za finance.
26.10.2023
Primer: Belgija
Za primer ureditve navajajo Belgijo, kjer opredelitev pušča podjetjem možnost, da izberejo rešitev za elektronska plačila, ki je najbolj primerna in ustrezna za njihovo poslovanje (v smislu stroškov, vrste strank, obsega plačil in drugo): "Zato nova obveznost ne pomeni, da morajo vsa podjetja v Belgiji kupiti ali najeti plačilni terminal (POS) za sprejemanje plačil s karticami. Druge možnosti so na primer sprejemanje kreditnega plačila od plačnikov (morda iz njihove mobilne bančne aplikacije ali pametnega telefona, ko so v trgovini) ali skeniranje QR-kode za plačilo." Strankam, ki se odločijo za elektronsko plačevanje, tudi ni dovoljeno zaračunati dodatnih stroškov ali zavrniti elektronskega plačila pod določenim zneskom.
Predvideva tudi nekatere izjeme od zagotavljanja te obveznosti, zato da bi bila uvedba nove rešitve čim bolj enostavna: "Elektronskih plačil tako med drugim ne bi bilo treba omogočati ponudnikom blaga in storitev s prihodki do 10.000 evrov letno ter ponudnikom brez dostopa do internetne povezave."
Predvideno je tudi enoletno prehodno obdobje za ustrezen prehod ponudnikov blaga in storitev na novo ureditev.
Komentarje na predlog zakona je mogoče oddati do 6. decembra letos.
