Izjave tedna: Vlada z gambitom okrepila geopolitično težo države

Pestro dogajanje je v iztekajočem tednu zaznamovala nepričakovano obsežna sprostitev denarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve. Na evropskem oziroma domačem političnem parketu pa je odmeval veliki finale komisarske tekme v novem sklicu Evropske komisije.

Ameriški oblikovalci so v sredo presenetili z nižanjem obrestnih mer za 50 bazičnih točk na razpon med 4,75 odstotka in pet odstotkov, s čimer se je potrdila siceršnja napoved banke JP Morgan. Večina analitikov in vlagateljev je namreč pričakovala četrtinski točkovni rez, a odbor za odprti trg FOMC je sklenil, da se je "povečanje delovnih mest upočasnilo, stopnja brezposelnosti pa dvignila, a ostaja nizka".

Predsednik Feda Jerome Powell je ob odločitvi dejal, da je obsežnejše znižanje (nazadnje pred več kot 15 leti) "poteza za zagotovitev tako imenovanega mehkega pristanka za gospodarstvo. Nismo na nobeni vnaprej določeni poti, še naprej bomo sprejemali odločitve od sestanka do sestanka. Premikali se bomo tako hitro ali tako počasi, kot se nam zdi primerno." 

Sloveniji se je v komisarski zgodbi, ki se v domačem primeru vleče že vse od aprila, izšla relativno tvegana poteza. Potem, ko je vlada premiera Roberta Goloba že mesece pred rokom imenovala kandidata Tomaža Vesela, ga je kasneje na sugestijo železne evropske dame, predsednice EK Ursule von der Leyen (VDL), praktično čez noč zmenjala z nekdanjo veleposlanico v Nemčiji Marto Kos. V zameno pa dobila predlog komisarskega mesta v resorju za širitev, ki z vključitvijo Ukrajine nosi posebno težo. 

Gambit, ki je ne nazadnje zaradi famoznega pisma VDL, razburkal domačo politično sceno in kot že ničkolikokrat doslej pod vprašaj postavil načelnost prvega ministra vlade, se je na koncu le izšel v velikem slogu. Slovenija oziroma Kos bi namreč ob potrditvi parlamentarcev utegnila prevzeti vajeti izvajanja prihodnje širitve EU na tleh Zahodnega Balkana ter na območju Ukrajine in Moldavije. Pri čemer ne gre zgolj za politični proces krepitve geopolitične teže EU, ampak je pomemben tudi zaradi same povojne obnove okupirane Ukrajine. Ta bo namreč ob prekinitvi ognja potrebovala obsežna sredstva, ki jih bo zagotovil in z njimi razpolagal prav resor širitve.

Politolog Jure Požgan je dodelitev resorja ocenil kot "priznanje, saj gre za zagotovo za enega pomembnejših resorjev", pri čemer je Slovenija "zagovornica širitvenega procesa v regiji Zahodnega Balkana". Z vključitvijo Ukrajine v resor širitve je strokovnjak v pogovoru za RTV Slovenija sklenil, da ta – in preko njega Slovenija – pridobiva "dodatno geopolitično težo".

Nemčijo pestijo visoki stroški energije, ki dušijo njeno industrijsko intenzivno gospodarstvo. Ekonomske srce EU je slabotno, opoteka se na robu recesije in bije v upočasnjenem ritmu stagnacije. Poleg tega je vlada kanclerja Olafa Scholza v samoobrambnem refleksu posegla po zamrznitvi schengenskega režima in na račun islamskega ekstremizma uvedla poostren obmejni nadzor. Ta sicer še nima vidnejših gospodarskih posledic, tudi za nemške trgovinske partnerice, med katerimi je Slovenija, (še) ne. A domače avtoprevoznike vseeno skrbi, kaj njihove tovornjakarje čaka na nemških mejah:

"Mi smo tisti, ki od končnih produktov do repromarteriala in potnikov prepeljemo v nemške tovarne. Ohlajanje že vpliva na transport in bo tudi v prihodnje, saj bo prihajalo do zastojev na mejah," je glede krepitve nadzora posvaril Peter Pišek podpredsednik OZS in predsednik sekcije za promet pri OZS.

Odmeva tudi pokojninska reforma, ki prinaša dvig upokojitvene starosti. Po sedanjem predlogu pokojninske reforme bi se starost za upokojitev s 40 leti delovne dobe dvignila s 60 na 62 let, starost za tiste, ki ne bi zbrali 40 let delovne dobe, pa s 65 na 67 let.

"Previsok oziroma težko dosegljiv upokojitveni pogoj vodi v revščino vseh, ki ne bodo zmogli delati do visoke starosti," je o dvigu dejala strokovna sodelavka ZSSS Irena Štamfelj.