Nov mandat, nova taktika: napovedi Ursule von der Leyen

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki si je izborila drugi mandat, sestavlja ekipo. Poleg evropskih komisarjev, med katerimi je po prvotnem predlogu izpadel Tomaž Vesel, zdaj pa je predlagana nekdanja veleposlanica in kandidatka Svobode za predsednico države Marta Kos, je izbrala tudi podpredsednike, začrtala pa je tudi, čemu bodo v novem mandatu namenili največ pozornosti. Mimogrede, od 27 mest jih 11 zasedajo ženske.

Ugledni časopis Politico je glede slovenske kandidatke Marte Kos precej črnogled. Zapisali so, da bo verjetno ena od petih, ki bo na zaslišanju za evropsko komisarko na "udaru". Ob tem so omenili to, kar so v zadnjih dneh pisali tudi slovenski mediji, da je denimo leta 2020, zaradi obtožb o "slabem vodenju" morala odstopiti kot veleposlanica v Švici. Politico je naslovil zapis o Kosovi s "padla ambasadorka".

Von der Leyen, ki prihaja iz Nemčije, je napovedala ključne vloge v izvršni veji Evropske unije. Francija, Španija in Italija naj bi vodile svežo industrijsko strategijo, ki cilja na digitaliziranje gospodarskega EU-bloka, ga narediti podnebju prijaznejšega, je poročal Bloomberg.

Prav Draghi je prejšnji teden opozoril, da mora EU izboljšati konkurenčnost za boljše kosanje s Pekingom in Washingtonom. Niso pa vsi predlogi nekdanjega predsednika ECB naleteli na odobravanje. Nemčija in Švedska denimo nasprotujeta skupnemu zadolževanje za financiranje preobrazbe.

Kako bo sestavljena evropska komisija

Nova komisija je zasnovana za spodbujanje blaginje, varnosti in demokracije, pravi Von der Leyen. Izpostavlja dve področji: razogljičenje in digitalizacijo gospodarstva. Ključne resorje v komisiji je sicer podelila večjim članicam, s čimer utrjuje podporo vplivnih prestolnic pri prizadevanjih za izvajanje zakonodajnega programa. Ob gospodarskem preoblikovanju se bo komisija spopadala z vojno, ki divja na njeni meji, pa tudi s porastom populističnih strank – zlasti v Franciji in Nemčiji.

Svojo ekipo v novem mandatu je predsecnica Leyen že sestavila, izbrani so tudi izvršni podpredsedniki. Nekateri so jo svarili, naj ključnih funkcij ne nameni skrajnim desničarjem, a je kljub temu na eno od šestih mest postavila Italijana Raffaela Fitta (konservativec iz vrst stranke Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni), pod katerega sodi 400 milijard evrov kohezijskih sredstev.

Kdo vse je v novi ekipi Ursule von der Leyen Evropski komisarji naj bi postali Avstrijec Magnus Bruner (notranje zadeve), Belgijka Hadja Lahbib (krizno upravljanje), Bolgarka Ekaterina Zaharieva (raziskave in inovacije), Ciprčan Kostas Kadis (ribištvo in oceani), Čeh Jozef Sikela (mednarodna partnerstva), Danec Dan Jorgensen (energetska in stanovanjska politika), Estonka Kaja Kallas (evropska diplomacija), Finka Henna Virkkunen (tehnološka suverenost), Francoz Stephane Sejourne (industrijska strategija, podpredsednik), Grk Apostolos Cicikostas (trajnostni promet, podpredsednik), Hrvatica Dubravka Šuica (komisarka za Sredozemlje), Irec Michael McGrat (pravosodje in vladavina prava), Italijan Raffaele Fitto (kohezija in reforme, podpredsednik), Latvijec Valdis Dombrovskis (produktivnost), Litovec Andrius Kubilius (obramba), Luksemburžan Christophe Hansen (kmetijstvo in prehrana), Madžar Oliver Varhelyi (zdravstvo in dobrobit živali), Maltežan Glenn Micallef (medgeneracijska pravičnost), Nizozemec Wopke Hoekstra (podnebje), Poljak Piotr Serafin (nadzor nad proračunom), Portugalka Maria Luis Albuquerque (finančne storitve), Romunka Roxana Minzatu (veščine, podpredsednica), Slovak Maroš Šefčovič (trgovina in ekonomska varnost), Španka Teresa Ribera (čist in pravičen prehod, podpredsednica), Švedinja Jessika Roswall (okolje in krožno gospodarstvo, podpredsednica) in Slovenka Marta Kos, ki naj bi prevzela resor širitev. Sestavo komisije mora potrditi evropski parlament, ki bo zaslišanja opravil v prihodnjih tednih.

Zelene ambicije

Po protestih kmetov zaradi zelenega dogovora in potem, ko je industrija izrazila skrbi zaradi morebitnih stroškov zaradi težnje k cilju neto ničelnega ustvarjanja toplogrednih plinov, bo v drugem mandatu nekoliko spremenila taktiko. Energetska tranzicija se nadaljuje, Španka Tereso Ribera pa bo postavila temelje za nov cilj, to je 90-odstotno znižanje emisij do leta 2040 in koordinacijo dela glede čistega industrijskega dogovora.

Z ukrepi naj bi se zagotavljala konkurenčnost EU-industrije med prehodom v trajnostni razvoj. To področje bo pokrivala Francozinja Stephane Sejourna, več podrobnosti pa bo znanih v prvih stotih dneh mandata, je napovedala von der Leyen.

Stroka: Sloveniji pripadel ključen resor Pri pridobivanju pomembnega evropskega resorja se je Sloveniji pozitivno izšel sicer (notranjepolitično) tvegan politični manever zamenjave komisarskega kandidata. Vseeno pa je bil ta natanko takšen, kakršnega je predsednico Evropske komisije Ursule von der Leyen nazadnje v svojem odstopnem pismu okrivil Thierry Breton, ko je predsednico obtožil trgovanja z resorji v novem sestavu komisarskega kolegija. Se pravi popolnoma v maniri kravjih kupčij, po katerih je tako razvpit politični Bruselj. Sloveniji oziroma kandidatki Marti Kos se tako obeta resor širitve, ki poleg vodenja pristopnega procesa za članstvo v EU na Zahodnem Balkanu, po novem vključuje tudi Ukrajino in Moldavijo. Ta ima posebno geopolitično, notranjepolitično in ekonomsko težo, meni stroka. Politolog Jure Požgan s Fakultete za družbene vede je včeraj za RTV Slovenija dejal, da resor "ni pomemben samo z vidika varnosti, ampak gre tudi za ekonomsko vprašanje". V primeru Ukrajine namreč ne gre zgolj za politično pomoč v procesu vključevanja, ampak tudi "za njeno povojno obnovo, ko se bodo delila sredstva", je izpostavil strokovnjak. Požgan je podelitev resorja sicer ocenil kot "priznanje, saj gre za zagotovo za enega pomembnejših resorjev", pri čemer je Slovenija "zagovornica širitvenega procesa v regiji Zahodnega Balkana". Da je regija prioriteta domače zunanje politike, je doslej večkrat dejal tudi premier Robert Golob, pred časom pa je to v intervjuju za Bloomberg Adria potrdila tudi vodja diplomacije in podpredsednica vlade Tanja Fajon. Z vključitvijo Ukrajine v resor širitve je politolog še sklenil, da ta – in preko njega Slovenija – pridobiva "dodatno geopolitično težo".

Možnost konfliktov

Nekateri opozarjajo, da bi odgovornosti, ki se v določenih delih pokrivajo, lahko pripeljale do notranjih trenj. Chris Glueck, generalni direktor politične obveščevalne družbe Forefront Advisers, je dejal, da bo morala Ribera, ki je zagovarjala zeleno politiko v Španiji, sodelovati z nizozemskim konservativcem Wopkejem Hoekstrom, ki spodbuja bolj pragmatičen pristop. Po njegovem mnenju bi se par lahko znašel tudi v navzkrižju s Sejournom in njegovo misijo.

Reforma proračuna

Dolgoročni proračun EU naj bi bila eno najbolj žgočih vprašanj komisije v naslednjem sestavu. Von der Leyen želi reformirati, kako sedemindvajseterica dodeljuje in porablja skupna sredstva v naslednjem sedemletnem proračunskem obdobju (začne se leta 2028). Želi ga narediti "preprostejšega, bolj osredotočenega in odzivnega".

Proračunski komisar, Poljak Piotr Serafin, sicer izkušen politik, je zadolžen za načrtovanje prenove, skupaj z Valdisom Dombrovskisom in Marsom Sefcovicem, del centralizirane verige poveljevanja, ki je zasnovana za doseganje občutljivega ravnovesja.

 

Članek je bil prirejen po članku iz Bloomberga z naslovom EU Builds Team to Avoid Draghi’s Warning of ‘Slow Agony’ Ahead.

Ob 14. uri je bil članek dopolnjen z mnenjem stroke o resorju, ki je pripadel Sloveniji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar