Dobro jutro. Če ne gre zlepa, bo (morda) šlo zgrda. Neučinkovitost vlade na področju reformiranja ključnih stebrov države se v svojem polnem sijaju zrcali prav v jari kači zdravniške stavke. Epiloga ni na obzorju, so pa zato zaostrovanja, saj je vlada nazadnje kar z odlokom odredila, kakšne so naloge zdravnikov med stavko.
Da gre pri odloku o opravljanju zdravniške službe med stavko zelo verjetno za kršenje zakonodaje, ni potrebnega veliko pravniškega znanja, saj ta posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke. Sindikat Fides se je na zaostritev pričakovano odzval z vložitvijo zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka, na podlagi katerega vlada pripravlja celo interventni zakon. Primer Robert Golob je včeraj ocenil, da naj bi ga ta obravnavala že na četrtkovi seji, resorna ministrica Valentina Prevolnik Rupel pa, da odlok do odločitve sodišča ostaja v veljavi in morebitni nepokorščini zažugala z inšpekcijskimi nadzori. Še pred nedavnim je aktualni predsednik vlade, takrat še kot pretendent za premierski položaj, napovedal, da bo nedemokratični vladavini z odloki naredil konec. Kako se časi (in ljudje) spreminjajo.
Ruske milijarde za obnovo Ukrajine
"Zaplemba ruskega premoženja bi morala postati zanesljiv vir podpore za našo državo in financiranja obnove," je na včerajšnji novinarski konferenci dejal ukrajinski premier Denis Šmihal in tako Zahod pozval k hitremu ukrepanju. Tuji mediji navajajo, da je trenutno v tujini zamrznjenih okoli 300 milijard dolarjev sredstev ruske centralne banke, pri čemer se v zadnjem času vse bolj krepijo pozivi k njihovi uporabi za dolgoročno obnovo Ukrajine. Ena od rešitev, ki se omenja, je ustanovitev posebnega sklada za Ukrajino, v katerega bi se stekalo zamrznjeno rusko premoženje. Med zagovorniki je tudi ameriška finančna ministrica Janet Yellen, ki je minuli teden dejala, da so močni moralni razlogi za zaseg ruskega premoženja in njegovo izročitev Ukrajini. V luči tega je članice skupine G7 pozvala, naj preučijo možnosti za prenos premoženja. Rusija je sicer že večkrat posvarila pred prenosom zamrznjenega ruskega premoženja v Ukrajino in obljubila, da se bo za to maščevala.
Preberi še
Izjave tedna: Premier brez časa in interesa za ljudske obveznice
Ekonomist Jože P. Damijan: Če bi premier imel interes, bi našel tudi čas za nakup.
23.02.2024
Komunikološka stroka: Za neuspeh projektov vlade niso ‘krivi’ mediji
Taktika napada, obsojanja in kritiziranja medijev se le redko izkaže za uspešno, meni stroka.
23.02.2024
Pirc Musar in Bratušek kupili ljudsko obveznico, preostali člani državnega vrha pa ...
Kdo iz državnega vrha je kupil ljudske obveznice? Podpredsednika vlade Tanja Fajon in Luka Mesec ter premier Robert Golob niso med kupci.
22.02.2024
Je prodaja ljudskih obveznic uspeh ali nezaupnica vladi?
Ekonomist Matej Lahovnik: Vlada bo morala za spodbujanje razvoja klinično mrtvega trga kapitala razmisliti o drugih ukrepih.
21.02.2024
Ljudske obveznice: Golob nima časa, Janša pa denarja
Preteki teden se je zaključilo obdobje prve izdaje slovenskih ljudskih obveznic. Zagotovo jih nista kupila dva pomembna politika, predsednik vlade Robert Golob in prvak SDS Janez Janša.
19.02.2024
Hrvati spomladi na volitve
"Volitve v sabor bodo potekale pred volitvami v evropski parlament," je na včerajšnji novinarski konferenci po seji predsedstva stranke HDZ napovedal hrvaški premier Andrej Plenković. Parlamentarne volitve bodo tako na Hrvaškem potekale spomladi, pri čemer bodo najkasneje do 22. marca razpustili sabor, predsednik države Zoran Milanović pa mora nato v 30 do 60 dneh razpisati volitve. To pomeni, da bi te lahko potekale aprila ali maja. Na Hrvaškem bodo letos poleg evropskih in parlamentarnih volitev proti koncu leta potekale še predsedniške volitve.
Več v javnem kot zasebnem sektorju
Podatki državne agencije za delo in zaposlovanje v Bosni in Hercegovini kažejo, da je bilo konec novembra skupno zaposlenih 854.680 ljudi, od teh jih je več kot 400 tisoč delalo v javni upravi in javnih podjetjih. Ob to nesorazmerje so se spotaknili v Svetovni banki, ki naj bi po poročanju bosanskih medijev opozorila, da so višje plače, varna delovna mesta in druge prednosti zaposlovanja v javnem sektorju ustvarili neenakost na trgu dela, posledično pa tudi pri izbiri izobraževanja. Da bi ta nesorazmerja rešili, so po oceni Svetovne banke potrebni številni ukrepi, med drugim tudi strožji postopki pri zaposlovanju v javnem sektorju. "Naši strokovnjaki so analizirali javni sektor v kontekstu zaposlovanja in navedli več priporočil, kot so reforme v smeri konkurenčnih, a ne previsokih plač, strožji postopki zaposlovanja, vlaganje v usposabljanje ter krepitev upravljanja in ocenjevanja," so poudarili predstavniki Svetovne banke.
Najbolj brano
Analiza BBA: Plače v Srbiji in S. Makedoniji se počasi približujejo slovenskim
Ocene analitikov: Kako visoke bodo dividende slovenskih blue chipov?
Boštjan Skalar, GOIS: 'Cilj obrambne industrije je izdelati čim več končnih produktov'
Bitcoin se približuje rekordu, rastejo tudi drugi kriptokovanci
Euribor trmari okoli 3,9 odstotka ‒ kdaj bo upadel?
Danes spremljamo
Na Japonskem bodo objavili podatke o inflaciji, v največjih evropskih gospodarstvih pa indekse nabavnih menedžerjev PMI. Surs bo objavil podatke o cenah energentov za zadnje četrtletje 2023. Eurostat bo objavil indeks cen proizvajalcev za januar. Indeks PMI bodo objavili tudi v ZDA. Podatke o BDP bodo objavili v naših sosedah, Italiji in Madžarski.
V ZDA bo na političnem parketu potekal tako imenovani super torek, ko bodo v številnih pomembnih zveznih državah potekale predhodne strankarske volitve.