Zgodbe dneva: Uspešnost ljudskih obveznic, nepremičnine v Mariboru

Pripravili smo pregled glavnih novic dneva. Preverili smo, kaj o končnem izkupičku prve izdaje ljudskih obveznic menijo ekonomisti. "Ne vem sicer, zakaj je bil odziv vlagateljev tako majhen," izkazano zanimanje ocenjuje ekonomist in nekdanji minister brez listnice Jože P. Damijan. Med možnimi razlogi našteva nizko "finančno pismenost, slabe izkušnje nekaterih dobro poučenih vlagateljev z obveznicami bank, relativno nizka obrestna mera glede na inflacijo in negotovost glede prihodnje inflacije".

O uspešnosti prodaje ljudskih obveznic, doseženih ciljih in kritikah smo govorili tudi z direktorjem direktorata za zakladništvo, ki deluje v okviru ministrstva za finance, Marjanom Divjakom. "Rad bi povedal, da je bila obveznica izdana v skladu s strateškimi cilji upravljanja dolga v Sloveniji. Izdaja obveznice v zelo visokem znesku s kratko ročnostjo pri visoki obrestni meri bi lahko pomenila neskladje z nekaterimi strateškimi cilji in dolgom v Sloveniji," je med drugim dejal Divjak.

Pogledali smo tudi na mariborski nepremičninski trg. Promet z nepremičninami v drugem največjem slovenskem mestu v zadnjih dveh letih vztrajno pada. Če so nepremičninski posredniki še v prvem četrtletju leta 2022 prodali več kot 300 stanovanj, se je ta številka v zadnjem kvartalu lanskega leta spustila pod 150. Na drugi strani pa so cene zdaj na rekordnih vrednostih. Cena za kvadratni meter se je približala 2.200 evrom za kvadratni meter. Razlog? Posledica sedanje ponudbe je, da se je od leta 2008 pa vse do pred nekaj let gradilo premalo, tiste novogradnje, ki so zrasle v zadnjih letih, pa niso zapolnile te vrzeli.

V preteklih letih je bilo mogoče na slovenskem avtomobilskem trgu zaznati jasen trend. Delež avtomobilov z dizelskim pogonom se manjša, izrivajo ga bencin, hibridni pogoni in elektrika. Dizelsko gorivo je sicer najpomembnejši energent, ki poganja pomemben del gospodarstva Evrope. Nepogrešljiv je v transportu, gradbeništvu in kmetijstvu, na področju osebne mobilnosti pa njegov delež upada. Dizelski sanjski niz se je ustavil leta 2015, ko je odjeknil Volkswagnov dieselgate. V Sloveniji je dizelski pogon vrh dosegel leto kasneje, od takrat pa neprekinjeno izgublja tržni delež.

Nemška vlada je objavila revizijo napovedi letošnje gospodarske rasti. Ta je v skladu s trendom iz lanskega leta, ko je bilo prvo gospodarstvo EU v recesiji, negativna. Namesto 1,3 odstotka naj bi bila rast letos zgolj 0,2-odstotna, pri čemer pa je nemški finančni minister Christian Lindner dejal, da bo treba razmisliti o korenitih reformah trga dela in razbremenitve gospodarstva. Vodja liberalcev FDP, ki ves čas trdi, da Nemčija ni novi evropski gospodarski bolnik, češ da je zgolj iz forme, se zavzema tudi za umik solidarnostnega davka za podjetja, ki je zapuščina nemške združitve.

Kaj se je dogajalo na ljubljanski borzi? Delnice Cinkarne Celje so po zaprtju ljubljanske borze izgubile skoraj 13 odstotkov vrednosti. Za delnico je treba odšteti 20,9 evra. Razlog za upad vrednosti je zelo verjetno izplačilo dividend. Delničarji so na skupščini potrdili nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH). Dividenda za leto 2022 tako znaša 3,2 evra bruto na delnico in bo izplačana 23. februarja, in sicer delničarjem, vpisanim pri Klirinško-depotni družbi (KDD) 22. februarja. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar