Dragi zaposleni, pišem vam pismo ... ali kako ne komunicirati v kriznih razmerah

"Dragi tuševke in tuševci, globoko sem razočaran in težko verjamem, da ste pripravljeni s stavko na zadnji delovni dan v decembru prispevati k uničevanju Tuša," je pismo zaposlenim začel nekdaj najbogatejši Slovenec Mirko Tuš. Ustanovitelj in solastnik Engrotuša je v pismu delavce povprašal, ali jim je res vseeno za Tuš. 

V sindikatu so bili nad pismom Tuša zgroženi. Razumeli so ga kot nedopusten pritisk. Napovedali so tudi, da bodo zoper vodstvo podali prijavo na inšpektorat in policijo. Pismo so v sindikatu prebrali na decembrski novinarski konferenci. Objavili so ga tudi na svojem profilu na Facebooku, kjer so zapisali, da je Mirko Tuš izgubil večinski delež v podjetju zaradi pretiranega zadolževanja, zato se ne bodo pustili ustrahovati ljudem, ki so podjetje pripeljali v slab položaj.

 

Rožič: Kakšna je morala slovenskih tajkunov 

Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič je dejal, da je pismo zaposlene zelo razburilo, češ kako lahko nekdo, ki je podjetje pripeljal v sedanji položaj, sploh očita zaposlenim, da morajo z nizkimi in bednimi plačami sanirati izgubo in tisto, kar je on počel. "Tukaj se vidi, kakšna je morala posameznih slovenskih tajkunov, ki želijo še naprej v senci krojiti usodo te države, namesto da bi sedeli nekje, kjer jim je mesto," je po poročanju STA dejal Rožič.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je medtem spomnil, da je stavka ustavna pravica. "Moralizirajoč ton o tem, kako stavkajočim ni mar za podjetje in kako so se pustili zavesti aktivistom, nima mesta v sodobni družbi, ki priznava pravico do stavke, in v katerem koli podjetju, ki razume pomen dobrih odnosov z zaposlenimi," je zapisal po poročanju N1.

Pri strokovnjaku smo preverili, kako naj menedžerji ali lastniki podjetij komunicirajo v kriznih razmerah.

Kakšna pisma pišejo vodilni zaposlenim?  

Pisma ustanoviteljev podjetja, generalnega direktorja ali vplivnih članov vodstva podjetja so uveljavljeni del široke palete internih medijev, ki so na voljo, da prek njih nagovorijo zunanje in notranje deležnike organizacije, je za Bloomberg Adria dejal Klement Podnar, strokovnjak za korporativno komuniciranje in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. 

Za tovrstna pisma je značilno, da je komunikacijska vsebina in njena distribucija v celoti pod nadzorom organizacije, je dejal Podnar. "Z njimi se skuša doseči tudi motivacijo pri zaposlenih, da bi delovali v smeri, kot si to želi vodstvo podjetja oziroma meni, da je to najbolje za organizacijo in njeno poslovanje. Tisti, ki pismo podpiše, pa skuša svoje delavce prepričati o svoji kompetentnosti v vlogi odločevalca in vodje."

Pomembno se je tudi zavedati, da so interna pisma, čeprav predvsem nagovarjajo zaposlene, pogosto namenjena tudi drugim, kot so lastniki ali pomembni deležniki organizacije. Pismo generalnega direktorja je pomemben namig za zaposlene in potencialne vlagatelje pri oblikovanju kognitivnih vtisov o osebnosti podjetja v smislu njegove strateške naravnanosti in uspešnosti.

 

"Čeprav lahko o odločitvi ustanovitelja podjetja Tuš, da osebno nagovori zaposlene, lahko le špekuliramo, ga razumem kot najverjetneje usklajeno akcijo med trenutnim vodstvom podjetja in lastnikom, v kontekstu ustvarjanja ugodnejših okoliščin za interese podjetja, v kontekstu njihovih pogajanj s sindikatom, in to v občutljivem obdobju procesa prevzemanja s strani drugega trgovca," je povedal Podnar. 

Mercator oziroma njegov lastnik, hrvaška družba Fortenova, je sredi novembra lani namreč podpisal pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža v Engrotušu. S podpisom pogodbe se je začel postopek pridobivanja soglasja Agencije za varstvo konkurence (AVK), ki pa se še ni končal.

Podnar vidi Tuševo dejanje kot jasno sporočilo vodstva, ne da bi se to formalno umazalo v odnosih, ki jih mora imeti s sindikatom. "S pismom se je skušal ustvariti ne le pritisk na zaposlene in ustrahovati poslovodje, ampak predvsem sindikalne zastopnike, ki so se v imenu zaposlenih in pod grožnjo stavke pogajali za nekoliko bolj dostojne pogoje za delavce podjetja," pravi Podnar.

Hkrati dodaja, da se je treba zavedati, da vsak dvig plač, čeprav sramotno nizkih, za nekatera podjetja v branži pomeni veliko povečanje tveganja za negativno poslovanje in da je čas okoli novoletnih praznikov izredno pomemben in nezanemarljiv celo v kontekstu letnega prometa prodaje. Plače so tako uspeli dvigniti na 1.180 evrov, kar še ni polna minimalna plača, za katero so se borili, ampak izhodišče, iz katerega bodo nadaljevali aktivnosti v tem letu, je poročal N1.

Mirko Tuš s pismom več povedal o sebi 

"Bolj kot uporaba pisma in izvedene taktike, povezane z njo, pa močno skrbi vsebina pisma," opozarja Podnar. "V njem ni nobene kritične refleksije, ampak se izkazuje kot samodržec, ki ima popolnoma zgrešen odnos do sindikata kot pomembnega deležnika podjetja. Kaj je želel z njim sporočiti in komu, ve samo on, zagotovo pa je v njem povedal več o sebi, kot se morda zaveda. Vsem nam, predvsem pa slovenskim menedžerjem, pa je nedvoumno sporočil, da slovensko gospodarstvo takšnih menedžerjev, ki ne razumejo osnov upravljanja deležnikov in niso sposobno zagotoviti osnovnih higienikov, kot je dostojno plačilo za opravljeno delo, preprosto ne potrebuje," še sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar