Sončna energija naj bi v prihodnjih nekaj desetletjih prevladovala na svetovnih trgih električne energije in je morda že dosegla "nepovratno prelomno točko", kaže študija, objavljena v Nature Communications. Študija ugotavlja, da se bo pridobivanje energije s solarnimi celicami nadaljevalo hitro, če tega ne bodo ustavili politiki, ki bi s tem imeli morebitne težave.
Femke Nijsse, predavateljica na Univerzi v Exeterju, ki preučuje modeliranje energetskih sistemov in je bila vodilna avtorica študije, pravi: "Trenutno imamo sistem, v katerem prevladujejo fosilna goriva, in brez dodatnih sprememb politik bomo prišli do točke, v kateri bo prevladovala sončna energija."
Raziskovalci so vključili podatke iz 70 svetovnih regij v energetski simulacijski model, da bi napovedali, kako bo 22 različnih tehnologij, od geotermalne energije do premoga, najverjetneje uporabljenih do leta 2060. V 72 odstotkih simulacij so ugotovili, da bo sončna energija pomenila večino svetovne proizvodnje električne energije leta 2050.
Preberi še
HESS v Brežicah odprl največjo sončno elektrarno v Sloveniji
O načrtih za nove elektrarne smo govorili z generalnim direktorjem Gen energije Dejanom Paravanom-
21.06.2023
Sončna energija v EU prvič prehitela premog, vendar ne brez težav
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem je privedlo do negativnih cen
04.06.2023
Premik v svetovni proizvodnji električne energije
Fosilna goriva naj bi leta 2050 prispevala 21 odstotkov električne energije, kar je manj kot 62 odstotkov leta 2020. Sončna energija bo leta 2050 sestavljala 56 odstotkov proizvodnje električne energije, študijo povzema Bloomberg.
Sončna energija igra pomembno vlogo pri načrtih držav za doseganje ciljev zmanjšanja izpustov, določenih v pariškem sporazumu, in ker se projekti vetrne energije spopadajo z naraščajočimi stroški. Številne države, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom in Kanado, so se zavezale, da bodo do leta 2050 dosegle neto ničelno vrednost, cilj, ki bo zahteval temeljito prenovo virov energije, ki napajajo njihova električna omrežja.
Poleg tega, da je sončna energija čistejša izbira, postaja vse cenejša. Po podatkih BloombergNEF se izravnani stroški električne energije, proizvedene s sončno energijo – tj. cena na megavat, zaradi katere se jo splača vgraditi – gibljejo od 42 do 48 dolarjev v primerjavi s 74 dolarji za premog.
Nižji stroški, a večja ranljivost
Jenny Chase, vodilni solarni analitik pri BloombergNEF, ki ni bil vključena v študijo, pravi, da bodo ti stroški še naprej padali. "Vsakič, ko podvojite kumulativno količino modulov za sončno energijo, znižate stroške za približno 29 odstotkov," pravi.
Raziskovalci so ugotovili, da do 13 milijonov ljudi po vsem svetu zaradi uporabe obnovljivih virov tvega izgubo sredstev za preživetje. Nihanja vremena in izpostavljenosti soncu prav tako pomenijo, da lahko pretirana odvisnost od sonca povzroči nestabilnost in ranljivost omrežja.
V Slovenji predvsem samooskrbna fotovoltaika
Tudi v Sloveniji je prisoten trend vlaganja v sončno energijo, čeprav gre pri tem, kot je v pogovoru za Bloomberg Adria ocenil direktor Elesa Aleksander Mervar, večinoma le za samooskrbno fotovoltaiko.
Po podatkih statističnega urada je bil delež proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn lani 6,3 odstotka celotne proizvodnje električne energije pri nas.
Temu pritrjujejo tudi podatki ljubljanske fakultete za elektrotehniko. Njihovo poročilo navaja, da je bilo lani v Sloveniji 12.231 (enkrat več kot leta 2021) na novo nameščenih sončnih elektrarn v skupni moči 164 megavatov. Velika večina teh elektrarn je bilo samooskrbnih. Med večjimi sta bili lani postavljeni dve z močjo več kot en megavat. Obe stojita v Zasavju v bližini Hrastnika.
Po regijah še vedno prevladujeta podravska in savinjska regija z 19-odstotnim deležem, takoj za njima pa je osrednjeslovenska s 15-odstotnim deležem.