.webp){kind=icon}
Pomanjkanje podatkov, strokovnjakov in negotovost poslovnega okolja so glavni izzivi, ki stojijo na poti do večjega obsega trajnostnega financiranja, so se strinjali govorci na skupnem dogodku Banke Slovenije in Evropske investicijske banke (EIB). Podpredsednica slednje Teresa Czerwinska je poudarila, da so nedavne poplave v Sloveniji le še en opomnik, da se podnebje spreminja. Glede na trenutno izrazito neugodne makroekonomske razmere se sicer zdi, da se zelene naložbe znova zamikajo v prihodnost. Pa je res tako?
"Zadnje poročilo Evropske komisije kaže na gospodarsko upočasnjevanje v Evropi. Upočasnitev rasti je napovedana tudi za Slovenijo, kjer pa največjo odpornost izkazuje gradbeništvo, ki ga podpirajo naložbe v infrastrukturo," je povedala Czerwinska.
Upočasnitev rasti, ki se je začela že lani, se pri nas nadaljuje tudi letos, na kar vpliva predvsem upad potrošnje kot posledica povišane inflacije. "Letos bodo k rasti prispevale predvsem javne naložbe, podprte z evropskimi sredstvi, in izvoz, čeprav se zmanjšuje," je pojasnila Debora Revoltella, glavna ekonomistka Evropske investicijske banke.
Preberi še
Začetek projekta vodikove doline – prinesel naj bi tudi nova delovna mesta
Projekt Severnojadranske vodikove doline, v katerem sodelujejo Slovenija, Hrvaška in italijanska dežela Furlanija-Julijska krajina, bo trajal šest let.
26.09.2023
Podjetja: Zeleni prehod ovirajo dolgi postopki in pomanjkanje denarja
Slovenskim podjetjem pri projektih zelenega prehoda težave povzročajo pomanjkanje državnih razpisov, pridobivanje dovoljenj, nejasna zakonodaja, pomanjkanja kadrov in znanja ter nerazvite tehnologije.
22.09.2023
Bloomberg Mercury
Skupaj naj bi BDP letos zrasel za okoli 1,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi bil nad dvema odstotkoma, kažejo projekcije mednarodnih institucij. Po ocenah Evropske komisije kažejo, da je imela Slovenija v prvem in drugem četrtletju leta 2023 močno rast realnih naložb, nekoliko nad devetimi odstotki glede na preteklo leto.
"Prihodnje leto bi naložbe lahko dodatno spodbudila obnova, povezana z letošnjimi poplavami, in ponovna rast poslovnih naložb v stroje in opremo," je na podlagi najnovejše raziskave Evropske investicijske banke o naložbah za Slovenijo pojasnila Debora Revoltella, glavna ekonomistka Evropske investicijske banke.
Po njenem mnenju je pozitivno presenečenje, kako odporne glede na trenutno okolje ostajajo naložbe. "Pri tem so opazne velike razlike med državami: na eni strani sta Španija in Nemčija, ki izstopata navzdol, Slovenija pa je med tistimi, ki pozitivno presenečajo," pravi Revoltella. Osnova za letošnja močna vlaganja je, da so podjetja lani ustvarila velike dobičke, ki jih letos lahko investirajo, velike pa so bile tudi naložbe javnega sektorja.
"Ti učinki pa bodo kmalu zbledeli, kar pomeni, da bo za ohranitev te ravni investicij potrebnih več naložb iz tujine," meni glavna ekonomistka EIB. Zlasti bo to nujno tudi zaradi uvajanja fiskalnega pravila, ker države že dosegajo visoke ravni dolga.
Največja ovira slovenskih podjetij pomanjkanje strokovnjakov
V anketi, ki jo je EIB med slovenskimi podjetji izvedel poleti, še preden je prišlo do poplav, je večina slovenskih podjetij navedla, da je največja ovira pri investicijskih aktivnostih dostopnost usposobljenih delavcev. Tako meni več kot 60 odstotkov vprašanih, dodatnih 25 odstotkov pa to razume kot manjšo oviro, s katero se srečujejo. Glede tega so slovenska podjetja zaskrbljena celo bolj od evropskih, kjer to težavo navaja vsako drugo vprašano podjetje. Druga težava, ki jo navajajo tako slovenska kot evropska podjetja, pa so visoki energetski stroški.
"Raziskava EIB pokazala, da večina evropskih podjetij trenutno vlaga v zeleni prehod, a bi morali, če bi želeli uresničiti podnebne cilje EU do leta 2030, povečati naložbe za več kot 350 milijard evrov na leto. Ta prepad je ogromen," je trenutno stanje osvetlila Elina Kamenitzer, direktorica oddelka podpore poslom pri EIB.
Zakaj podjetja ne vlagajo, čeprav vedo, da bodo občutila spremembe? "Vlaganja so odvisna tudi od regulatornega okvira, predvsem manka znanja, veliko pa je tudi negotovosti, kar upočasnjuje napredek pri investicijah," odgovarja Kamenitzer. Kot pravi, regulacija spodbuja podjetja, da naslovijo podnebne cilje, ampak pogosto gledajo na to kot na zahtevo, in ne kot na priložnost.
Gospodarsko ohlajanje kot priložnost?
Za spopadanje s podnebnimi spremembami je po besedah podpredsednice EIB Czerwinske nujno, da zeleni prehod postane neizogiben pri oblikovanju ekonomskih politik, delovanju finančnega sektorja, podjetij ter posameznikov. "K doseganju cilja omejevanja globalnega segrevanja bistveno prispevajo podjetja, in sicer z ustreznimi in pravočasnimi naložbami. Pri tem je ključno, katere naložbe imajo za podjetja prednost v trenutno neugodnih časih," meni Czerwinska.
Bloomberg Mercury
Po njenem mnenju bo učinkovitost zelenega prehoda tako od ekonomskih politik in jasnosti zakonodajnega okolja kot tudi od podpore bančno-finančnega sektorja ter iskanja sinergij med javnimi in zasebnimi naložbami. "Ugotoviti moramo, kako lahko izkoristimo trenutno makroekonomsko okolje, da bi pospešili vlaganja v zeleni prehod, tako kot smo pandemijo izkoristili za pospešek digitalizacije," je poudarila Czerwinska.
Ob tem je Peter Wostner, svetovalec pri Uradu za makroekonomske analize in razvoj, prepričan, da bodo podjetja, ki se zavedajo podnebnih vprašanj, bolj dobičkonosna in bodo imela tudi lažji dostop do trga dela. "Delavcem je in jim bo še bolj pomembno, kako podjetje gleda na podnebje. V Sloveniji je delež zelenih delovnih mest zelo majhen," pravi Wostner. Kot poudarja, podjetja ne vedo, kam vlagati in kakšne ugodnosti od tega bodo imela v prihodnosti.
"Podjetja ne marajo negotovosti. Za zdaj se zdi se vse lepo na sončni strani Alp, morda je videti celo predobro. Gremo v pravo smer, ampak tja gredo vse države, morda pozabljamo, da gre za tekmovanje," je povedal Peter Wostner.
Centralne banke morajo biti vzor
Centralne banke so med večjimi institucionalnimi vlagatelji, zato je pomembno, da so tudi pri trajnostnem financiranju za vzor drugim. "V zadnjih letih so centralne banke evrskega območja začele analizirati dejavnike, povezane s podnebjem, in njihovim vključevanjem v modele izvajanja denarnih politik," je dejal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.
Banka Slovenije je letos spomladi objavila prvo poročilo s podrobnimi informacijami o trajnostnem investiranju. V Banki Slovenije bi se radi do leta 2050 v največji možni meri približali ničelnim neto izpustom toplogrednih plinov v okviru lastnih naložb. Zato so si zastavili dva srednjeročna cilja do leta 2025: povečanje naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice s trenutnih sedem na deset odstotkov finančnih virov ter zmanjšanje ogljičnega odtisa naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja.
Lani je Evropska centralna banka (ECB) tudi prvič izvedla podnebne obremenitvene teste, ki so razkrili, da se banke izboljšujejo glede zelenih naložb. "Glede na zadnje dogodke ekstremnega vremena, ki smo jim bili priča, želimo narediti še več, čeprav centralne banke niso v prvi bojni liniji," je dejala Sandra Švaljek, namestnica guvernerja hrvaške centralne banke.
Kot pravi, je težava to, da so politiki na oblasti pogosto kratkovidni, zato ne ukrepajo, saj se jim zeleni prehod zdi preveč oddaljen. Po njenem mnenju so lahko prav centralne banke tiste, ki lahko premagajo vrzel glede pomanjkanja podatkov in izvedejo analize. Prav tako je poudarila, da imajo tudi zelene politike vpliv na finančno stabilnost. "Na primeru Hrvaške: imamo veliko turizma, če se kaj zgodi v tej panogi, bo imelo neposredni vpliv na finančno stabilnost," je ponazorila Švaljek.
