.webp){kind=icon}
Teden je minil v znamenju odločitev centralnih bank glede višine obrestnih mer, kjer ob umirjanju inflacije vse bolj v ospredje stopa tveganje recesije zaradi visokih stroškov zadolževanja.
Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je v sredo obrestne mere pričakovano pustila nespremenjene že drugič letos, s ključno obrestno mero v razponu 5,25-5,5 odstotka. Bankirji so pri tem signalizirali, da v letošnjem letu pričakujejo še en dvig obrestnih mer in da bodo te ostale povišane dlje časa za uspešen boj z inflacijo. Ta je v avgustu znašala 3,7 odstotka na letni ravni, po podatkih Urada za delovne statistike v ZDA.
Dan kasneje, v četrtek, so sledile še odločitve centralnih bank v Združenem kraljestvu, Švici, na Švedskem, na Norveškem in v Turčiji. Medtem ko sta švedska Riksbank in norveška Norges Bank po pričakovanjih dvignili obrestne mere za 25 bazičnih točk, sta švicarska banka in Bank of England (BoE) presenetili s premorom.
Člani monetarnega odbora BoE so bili pri odločitvi za premor najbolj neenotni, saj je pet članov glasovalo za premor, po tem, ko je inflacija v avgustsu upadla bolj kot pričakovano, štirje člani pa so glasovali za nov dvig. Centralna banka v Turčiji, kjer inflacija znaša okrog 60 odstotkov, je obrestno mero dvignila s 25 na 30 odstotkov in s četrtim zaporednim dvigom obrača ultra ohlapno monetarno politiko, ki jo je lani v nasprotju z doktrino večjih centralnih bank zagovarjal predsednik države Recep Tayyip Erdogan.
Vpliv stroge monetarne politike je čutiti tudi v obetih za rast svetovnega gospodarstva. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo letos doseglo triodstotno rast, prihodnje leto pa bo ta počasnejša, le 2,7-odstotna. To bi bila najpočasnejša rast od finančne krize, če ne štejemo pandemskega leta 2020, ko se je svetovno gospodarstvo skrčilo za dobre tri odstotke.
V New Yorku je ta teden zasedala Generalna skupščina Združenih narodov (ZN), ki sta se je udeležili tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovenska misija v ZN se v okviru skupščine pripravlja na vlogo nestalne članice Varnostnega sveta v letih 2024-25.
Splošna razprava bo trajala do torka, na tapeti pa je vse od vzdržnosti dolgov držav v razvoju, inflacije, revščine, prehranske varnosti in draginje pa do težav v dobavnih verigah in vseprisotne ukrajinske vojne. Da je ZN prav zaradi ukrajinske vojne "v najtežjem položaju od svoje ustanovitve," je komentiral predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede (FDV) Matjaž Nahtigal.
Na domačem parketu se je v težavah znašla Mariborska livarna Maribor (MLM), ki je tik pred stečajem po odstopu edinega resnega kupca, nemškega podjetja Mutares. Lastnik podjetja Slovenski državni holding (SDH) je odprt za "strateškega partnerja", MLM pa ni upravičen do državne pomoči, ker je to v preteklosti že dvakrat prejelo.
V oktobru se bo na dražbi v izvršbi prodajal ferrari 599 GTB fiorano, izdelan leta 2006, ki je bil v lasti mariborskega podjetnika Aleša Železnika. Izklicna cena na prvi dražbi je 60 tisoč evrov, kar je približno pol manj kot najnižje cene primerljivih vozil na evropskih spletnih portalih. Dražba bo potekala 9. oktobra v Mariboru.
V Sloveniji je v zadnjih letih cvetel trg izdelkov iz konoplje, ki nima psihoaktivnih učinkov. Gre za izdelke na osnovi kanabinoida CBD, kot so kapljice in olja, ki se uporabljajo v terapevtske namene, ali pa prehranska dopolnila in prehranski izdelki. Konoplja se kot bolj okolju prijazen in naravni material lahko uporablja tudi v gradbeništvu, za konopljin beton. Slovenska podjetja v sektorju pozivajo predvsem k ustrezni regulaciji, tako v Sloveniji kot širše v Evropi, kjer mnoga ustvarijo večino prihodkov. Trenutna vlada načrtuje le ureditev medicinske konoplje, medtem ko Nemčija z novim zakonom utira pot legalizaciji.
Bloomberg
Menedžerji večjih mednarodnih podjetij v Sloveniji, od Leka do madžarske OTP, so na investicijsko-razvojni konferenci govorili o tem, kako v državo privabiti več investicij večjih tujih podjetij. "Prepoznati moramo, da je za vsa slovenska podjetja ključno to, da imamo večjo delovno populacijo. Potrebujemo izobražene mlade, ki na trg dela pridejo takoj z univerz, poleg tega pa moramo starejšim, ki to želijo, pustiti, da delajo dlje," je dejal Robert Ljoljo iz Leka, tema pogovorov pa je bila tudi davčna zakonodaja in omejitve pri zaposlovanju kadrov iz tujine.
Lek in Krka sta največji farmacevtski podjetji po prihodkih v regiji Adria, analitiki Bloomberg Adria pa v regijski analizi farmacevtske industrije vidijo pozitivne obete za rast sektorja tako na krajši kot na daljši rok.
Na Madžarskem je premier Viktor Orban tržno nišo za zeleni prehod prepoznal v proizvodnji baterij za električna vozila in v državo privabil investicije v proizvodne obrate s strani južnokorejskih in kitajskih proizvajalcev baterij. Največji na svetu, kitajski CATL, v mestu Debrecen gradi 7,3 milijarde evrov vredno tovarno baterij, ki bo z baterijami sprva oskrbovala Mercedes Benz, kasneje pa tudi ostale evropske proizvajalce avtomobilov. Na drugi strani mesta tovarno gradi še eno kitajsko podjetje, Eve Energy Co., ki bo izdelovalo baterije za sosednjo tovarno BMW.
