.webp){kind=icon}
Veleposlaniki držav članic Evropske unije (EU) so se danes dogovorili o pogajalskem mandatu Sveta EU za predlog za digitalizacijo vizumskega postopka. Predlog uvaja možnost prošnje za vizum prek spleta in nadomešča trenutno vizumsko nalepko z digitalnim vizumom. Namen predloga je narediti postopek za izdajo vizuma učinkovitejši in izboljšati varnost schengenskega območja.
Po predlaganih novih pravilih se bodo vizumi izdajali v digitalni obliki, in sicer kot kriptografsko podpisana dvodimenzionalna črtna koda. To bo zmanjšalo varnostna tveganja, povezana s ponarejenimi in ukradenimi vizumskimi nalepkami. Do popolne digitalizacije vizumskih postopkov naj bi prišlo do leta 2025.
"Digitalni schengenski vizum bo potnikom olajšal prijavo in bo hkrati pripomogel k varnejšemu schengenskemu območju," meni Maria Malmer Stenergard, švedska ministrica za migracije. Kot je prepričana, bodo spletne aplikacije zmanjšale število obiskov konzulata za potnike in olajšale postopek za državne uprave. "Hkrati bo digitalni vizum odpravil tveganje ponarejanja in kraje vizumske nalepke," dodaja.
Predlagana nova pravila so podlaga za postavitev platforme za vložitev vloge za vizum. Vse vloge za schengenske vizume bodo vložene prek te platforme, enotnega spletnega mesta, ki jih bo posredovalo ustreznim nacionalnim vizumskim sistemom.
Na spletnem mestu bodo lahko prosilci za vizum vnesli vse ustrezne podatke, naložili elektronske kopije svojih potnih in spremnih dokumentov ter plačali vizumske pristojbine. Obveščeni bodo tudi o odločitvah v zvezi z njihovim vizumom. Osebni obisk na konzulatu bo potreben le za prve prosilce, osebe, katerih biometrični podatki niso več veljavni, in tiste z novo potno listino.
Če bo oseba načrtovala obisk več schengenskih držav, bo platforma na podlagi trajanja bivanja samodejno določila, katera od njih je odgovorna za obravnavo vloge. Prosilec bo imel tudi možnost navesti, ali mora prošnjo obravnavati določena država članica glede na namen potovanja.
Nedavni migracijski in varnostni izzivi so močno spremenili kontekst vizumske politike EU. Poleg tega je pandemija covida-19 precej upočasnila vizumsko poslovanje in ustvarila potrebo po več digitalnih postopkih. "Tehnološki razvoj zagotavlja nove varnostne elemente in priložnosti za jasnejše in učinkovitejše postopke tako za prosilce za vizum kot za državne organe," menijo v Evropski komisiji.
EU je vzpostavila vizumsko politiko za nameravano kratkotrajno bivanje (manj kot 90 dni) ali tranzit čez ozemlje schengenske države in tranzit skozi mednarodna tranzitna območja letališč schengenskih držav. Danes schengenske vizume izdaja 27 evropskih držav oziroma članic schengenskega območja: 23 od 27 držav članic EU, pa tudi Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.
Medtem Bolgarija, Ciper in Romunija, kjer nadzor na notranjih mejah še ni bil odpravljen, ter Irska, ki ni del schengenskega območja, ne izdajajo schengenskih vizumov, ampak le nacionalne.
