Globalni izpusti ogljikovega dioksida so lani znova dosegli rekord, medtem ko je Evropa kljub energetski krizi, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, uspela znižati raven emisij za 2,5 odstotka. Rast investicij v zeleno energijo je omejila vpliv večje porabe premoga in nafte.
Izpusti iz naslova zgorevanja energije in industrijskih procesov so se lani povečali za 0,9 odstotka oziroma 321 megaton, kar je bila nižja rast od pričakovanj, a dovolj za novo rekordno raven 36,8 gigatone, so v poročilu zapisali pri Mednarodni agenciji za energijo (angl. International Energy Agency – IEA).
"Učinki energetske krize niso povzročili velikega povečanja svetovnih izpustov, kot smo se sprva bali – zahvaljujoč izjemni rasti obnovljivih virov energije, električnih vozil, toplotnih črpalk in energetsko učinkovitih tehnologij. Brez čiste energije bi bila rast izpustov ogljikovega dioksida skoraj trikrat višja," je povedal izvršni direktor IEA Fatih Birol.
Preberi še
Razogljičenje energetike in industrije postaja nerešljiva uganka
Leta 2022 so svetovni izpusti ogljikovega dioksida v industriji in energetiki zrasli za 0,9 odstotka; največji krivec premog.
03.03.2023
IEA: Poraba elektrike lani le nekoliko manjša, poraba premoga večja
Lani največji letni upad porabe energije v Evropi po finančni krizi 2008–2009.
27.02.2023
Rast izpustov vseeno ovira prizadevanja za dosego podnebnih ciljev, ki so si jih države sveta zadale s pariškim sporazumom, dodaja. Podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, ustvarjajo rekordne dobičke, zato morajo po mnenju direktorja agencije prevzeti del odgovornost v skladu s svojimi javnimi podnebnimi obljubami. "Ključnega pomena je, da pregledajo svoje strategije in se prepričajo, da so usklajene z občutnim zmanjšanjem izpustov."
Rast prihaja po dveh letih nihanj v količini izpustov, ki sta jih povzročila pandemija koronavirusa in odziv nanjo. V letu 2020 so se izpusti skrčili za pet odstotkov, saj je bilo ob zaprtjih manj povpraševanja po energiji. Leto kasneje so poskočili nazaj nad predpandemsko raven s šestodstotno rastjo, saj so se države odpirale in gospodarstva okrevala.
Evropa je edina svetovna regija, ki je lani beležila zmanjšanje izpustov, in sicer predvsem na račun rekordne implementacije zelene energije, ki je pomenila manj kurjenja premoga, kot so pričakovali analitiki. Ukrepi za varčevanje z energijo v luči rezov v ruski dobavi in mila zima so prav tako prispevali svoje. To je toliko bolj razveseljivo ob lanskih izzivih; poleg tržnih neravnovesij zaradi vojne se je celina spopadala še z nižjo proizvodnjo hidroenergije zaradi suš in začasnim nedelovanjem jedrskih reaktorjev, zlasti v Franciji.
Združene države Amerike (ZDA), ki so lani sprejele zgodovinsko podnebno zakonodajo z zakonom o zmanjšanju inflacije (angl. Inflation Reduction Act), so obenem povečale svoje ogljične izpuste za 0,8 odstotka, v skladu s svetovnim povprečjem. Glavni razlog je večja rezidenčna poraba energije zaradi ekstremnih temperatur, ugotavljajo pri IEA.
Izpusti na Kitajskem so v letu 2022 ostale relativno nespremenjene, saj so se kovidna zaprtja v proizvodni velesili končala šele ob koncu lanskega leta, upad v gradbeni dejavnosti pa je vodil v nižjo gospodarsko rast od zastavljene ter zmanjšanje industrijskih in transportnih izpustov. Največjo rast izpustov, za 4,2 odstotka, so pri IEA opazili v azijskih državah v razvoju, kar odraža hitro gospodarsko rast v teh državah. Dobro polovico izpustov v tej regiji je prispevalo pridobivanje elektrike iz premoga.
Kljub globalni energetski krizi je okrevanje po pandemiji bolj trajnostno in okolju prijazno kot okrevanje po finančni krizi leta 2008, še ugotavljajo pri IEA. Od aprila 2020 do oktobra 2022 so paketi za oživitev gospodarstva, ki so jih sprejele vlade po vsem svetu, vključevali 1.215 milijard dolarjev podpore za naložbe v čisto energijo. To je več kot dvakrat več od sredstev za zelene ukrepe po finančni krizi.