Danes je bil med članki, ki so pritegnili največ pozornosti, na prvem mestu intervju z direktorjem Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) Petrom Grumom.Vlada pravkar pripravlja obsežno davčno reformo, v katero bo vključena tudi obdavčitev nepremičnin. Na ustavnem sodišču sta dve pobudi presoje ustavnosti davčnih zakonov. "Načrtov vsekakor ne manjka. Če izpostavim le bistvene, naj omenim, da bo leto 2023 vsekakor zaznamovala priprava obsežnejše prenove davčnega sistema," je napovedal Grum.
Nova Ljubljanska banka (NLB) bo v četrtek objavila poslovne rezultate za lansko leto. Pred tem smo preverili, kaj o poslovanju banke in ciljni vrednosti delnic pravijo analitiki. Banka, ki je v prvih devetih mesecih leta 2022 ustvarila najboljše rezultate v zgodovini podjetja, po oceni analitikov HSBC še ni v celoti izkoristila prednosti naraščajočih obrestnih mer, medtem ko obrestne marže pri drugih bankah morda že dosegajo vrh.
Pri naših južnih sosedih se je danes začela prodaja hrvaških državnih obveznic z dveletno dospelostjo fizičnim osebam. Minimalni vložek bo znašal 500 evrov, obrestoval pa bi se najmanj po 3,25-odstotni obrestni meri letno, so objavili na zagrebški borzi. S tem želi država Hrvate prepričati v nakup javnega dolga namesto varčevanja na bankah. Tudi pri nas se na finančnem ministrstvu v okviru delovne skupine pripravlja strategija oziroma poseben varčevalni produkt, ki bi omogočal enostavnejši nakup državnega dolga.
Pisali smo tudi o tem, da bo Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) predvidoma junija začela z obnovitvenimi deli na štajerski avtocesti. Gre za odsek med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, kjer bodo obnavljali štiri viadukte, štiri predore in dva mosta. Odsek je pomemben tako z vidika dnevnih migracij v jutranji in popoldanski konici kot za tranzitni promet, poleti pa tudi za turiste.
Ker vsakokratna sprememba višine bruto minimalne plače zaradi makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije (BS) neposredno vpliva na kreditno sposobnost gospodinjstev, so v vladi Roberta Goloba pripravili nov predlog zakona. Ta predvideva, da bo lahko BS prilagajala makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja neodvisno od višine minimalne plače in bo lahko določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, denimo na podlagi ocene nujnih življenjskih stroškov.
.webp){kind=icon}
