Ali bodo v centralnih bankah prevladali jastrebi ali golobice?

Prihodnji teden bo razkril razmišljanje, predvidevanja in poteze centralnih bankirjev v Frankfurtu, Londonu in Washingtonu. Borzni vlagatelji se sprašujejo, kaj bodo prinesla zasedanja glavnih monetarnih oblasti zahodnega razvitega sveta. Na podlagi njihovih odločitev bodo namreč lahko tudi sami dokončno sestavili objetkivno sliko, sestavljeno iz januarskih povečini negotovih (kar se tiče rasti cen in potrošnje) makroekonomskih podatkov z obeh strani Atlantika, solidnih poslovnih rezultatov družb ter minulih odločitev osrednjih denarnih oblasti.

Tipičen primer omenjenega neskladja je denimo rast indeksa tehnoloških delnic Nasdaq v Združenih državah Amerike (ZDA). Ta se je v minulem tednu, vsem slabim napovedim in odpuščanjem v tehnološkem sektorju navkljub, zvišal že četrtič zapored in bo prvi mesec novega leta zmagoslavno zaključil z 11-odstotnim dvigom.

Recesija da ali ne in kako globoka bo?

A predvsem bo obseg posegov ameriške centralne banke Fed (Federal Reserve), britanske centralne banke (BoE) in Evropske centralne banke (ECB) v obrestne mere bolj kot realno oceno negotovega začetka novega leta podal oceno nadaljnjega razvoja dogodkov na mednarodnih finančnih trgih. Poglavitno vprašanje je seveda, ali bo recesija nastopila in kako globoka bo.

Sodeč po ocenah vlagateljev, ki so jih v precep vzeli pri Bloombergu, naj bi najodločneje ukrepali evropski bankirji pod vodstvom predsednice Christine Lagarde. Tako je prejšnji teden član Sveta ECB Klaas Knot, ki velja za enega od strogih ''jastrebov'' evropske monetarne politike, napovedal, da na naslednjih dveh srečanjih pričakuje stopnjevanje višanja obrestnih mer za 50 bazičnih točk. ''Osredotočamo se na jedrno inflacijo, pri kateri žal ni dobrih novic, ker je še vedno v porastu. Osnovni inflacijski pritiski še ne kažejo znakov popuščanja,'' je bil pesimističen Knot.

Čeprav se cenovni pritiski zmanjšujejo in stroški energije nižajo, se vlagatelji po svetu sprašujejo, katera od centralnih bank bo pokazala prve znake popuščanja monetarne zavore. Težave imajo tudi analitiki, saj niti strokovnjaki pri Nomuri niti pri Societe Generale ne morejo z gotovostjo trditi, kaj bo prinesel naslednji teden, poroča Bloomberg. Omenjajo možnost, da bi ECB tudi v primeru umirjanja inflacije v evroobmočju vztrajala pri višanju obrestnih mer, kar naj bi bila iniciativa za korekcijo trga.

''Zelo verjetno se lahko pripravimo na soočenje nasprotujočih si mnenj in ocen ECB na eni strani ter trgov na drugi,'' meni Andrzej Szczepaniak z Nomure. ''Trgi bi namreč zelo radi preverili, ali mantra Lagarde o zaporednih dvigih obrestnih mer za 50 bazičnih točk dejansko drži.'' Predsednica ECB doslej v svojih izjavah ni uporabila pomirjujočih ali spravljivih tonov glede rahljanja vajeti denarne politike osrednjih evropskih monetarnih oblasti; prej nasprotno. Svoje je dodal tudi Knot, ki meni, da nujno potrebni odmerek zdravila za dokončno umirjanje inflacije vključuje vsaj dva zaporedna dviga ključne obrestne mere.

Dvigi obrestnih mer zelo verjetni

Podatki kažejo, da je dvig obrestne mere za pol odstotne točke naslednji četrtek, ko zaseda Svet ECB, zelo verjeten. S tem bi se obrestne mere za depozite povzpele na najvišjo vrednost v zadnjih 15 letih, in sicer 2,5 odstotka. Kljub temu vlagatelji možnost za nadaljnji dvig za 50 bazičnih točk v marcu ocenjujejo zgolj s 70-odstotno verjetnostjo, saj naj bi obrestne mere po njihovem v drugi polovici leta začele padati.

Ne nazadnje podatki za inflacijo kažejo, da se je proti koncu minulega leta v območju z evrom začela umirjati, in sicer z 10,6 odstotka v novembru na 9,2 odstotka ob zaključku leta. Pri Bloombergu napovedujejo, da se bo v januarju dodatno umirila oziroma znižala na devet odstotkov.

Vendar je bila Lagarde še v Davosu povsem nepomirljiva. Vlagatelje, ki sledijo oceni, da bodo osrednje monetarne oblasti kmalu začele z nižanjem obresti, je posvarila, da "naj spremenijo svoje stališče". V svoje dobro oziroma v dobro svojih naložb, seveda.

Evropsko gospodarstvo zaenkrat deluje robustno in izgledi, čeprav negotovi, niso slabi. Ekonomisti Goldman Sachsa tako za letos ne napovedujejo več recesije, saj dejavniki, kot sta relativno topla zima in urejanje razmer v dobavnih verigah z energijo, krepijo optimizem.

V ZDA potrditev bikovskega tredna?

A zdi se, da tudi tovrstni pozitivni znaki, skupaj s porajajočim optimizmom na borznih trgih, centralnih bankirjev na bodo prepričali, da je grožnja recesije dokončno minila. Neomajnost ECB v zvezi z višanjem obrestnih mer bo morda potrdila podobna odločitev ameriškega Feda, ki se bo na redni seji sestal v sredo. Analitiki napovedujejo, da se bo Fed odločil za dvig obrestne mere na raven od 4,5 do 4,75 odstotka, s čimer bi se tempo dvigovanja obrestnih mer znižal na 25 bazičnih točk.

Z umirjanjem tempa bi Jerome Powell trgom signaliziral, da so ameriški bankirji zaznali in sprejeli njihove dobre rezultate ter da bikovskemu trendu ne nameravajo (povsem) pristriči kril. Na drugi strani bi z nadaljevanjem zaostrovanja denarne politike vseeno odpravili negotovosti v zvezi s stopnjevanjem inflacijskih pritiskov in posledično pomirili duhove recesije. A kar je morda še bolj pomembno: Če se bodo za dvig obrestnih mer sredi tedna odločili tudi skrbniki ameriške denarne politike – in vse kaže, da bo tako –, bo to tudi zaupnica za ECB; to bo namreč jasen znak, da je njihov pristop ostrega obračuna z inflacijo upravičen in predvsem da boja z inflacijo še zdaleč ni konec.  

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar