Slovenski prvoligaši: Kdo 'tolče minus' in kdo ustvarja dobiček?

Slovenski nogometni prvoligaši kljub vstopu tujih investitorjev še vedno v večini poslujejo z izgubo. Še najbolje gre Prekmurcem, ki so v lanskem letu zabeležili dobiček v višini nekaj več kot sto tisoč evrov. Tako kot pri Celjanih je del kapitala po spremembi pravil Nogometne zveze Slovenije (NZS) zagotovil ruski investitor. Preverili smo, kdo stoji v ozadju financiranja nogometnih klubov in kako so ti poslovali.

Zakaj investitorji ob takih številkah sploh vidijo priložnost v slovenskem nogometu? "To se sprašujejo tudi investitorji po dobrem letu, sicer pa nogomet še vedno lahko prinese določen dobiček," meni poznavalec slovenskega nogometa in športni novinar Jaša Lorenčič. Po njegovih besedah je pri nas glede financiranja vsak klub organiziran drugače.

"V slovenskem nogometu obstajata dva načina, kako priti do denarja: Ali gre žoga v gol in se uvrstiš na evropska tekmovanja, kjer lahko dobiš od dva do 18 milijonov, kar je za slovenske razmere že abnormalen denar," nadaljuje Lorenčič in opozarja, da je to ruleta. "Drugi način pa je prodaja igralcev, torej da jih izšolaš in narediš zanimive na trgu," dodaja.

Pri nas poznamo dve vrsti lastniške strukture nogometnih klubov. Pet klubov deluje v obliki društva, preostalih pet pa je skupaj s strateškim partnerjem ustanovilo gospodarsko družbo. Za društva velja, da so nepridobitne organizacije, ki pa se lahko ukvarjajo s pridobitnimi dejavnostmi. Njihov namen ni ustvarjanje dobička, temveč presežke namenjajo razvoju društva. Predvsem najboljši slovenski klubi pa niso nepridobitni, saj tekmujejo tudi na evropski ravni in v primeru dobrih rezultatov ustvarjajo dobiček.

Potencial je v slovenskem nogometu videl tudi nekdanji najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene. Po zaključku teniške kariere je postal investitor in predsednik Nogometnega društva Ilirija 1911 ter hkrati tudi vodi projekta prenove Športnega parka Ilirija. "Investitorji seveda najprej pogledajo, ali je projekt dobičkonosen. Glede pričakovanih donosov gre za zgodbo, ki bi se morala obrestovati na dolgi rok," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal Bedene.

Zanimanje investitorjev razlog za spremembo pravne oblike klubov

Do sprememb pravil NZS glede organizacije klubov je prišlo predvsem zaradi vstopa tujih investitorjev na slovensko nogometno sceno. "Društveno okolje namreč ne omogoča investicij in lastništva, tako da se investitor v takšnem okolju lahko zavaruje zgolj tako, da klubu daje posojila," pojasnjuje odvetnik Blaž Tomažin Bolcar, ki je specializiran za športno pravo.

Po letu 2017 je namreč po njegovih besedah mogoče ustanoviti tako imenovano povezano pravno osebo. "Gre za gospodarsko družbo, katere najmanj 26-odstotni družbenik mora biti klub. Družba s klubom sklene pogodbo o upravljanju kluba," pojasnjuje Tomažin Bolcar. Tak status ji podeli NZS pod pogojem, da pogodba med gospodarsko družbo in klubom vsebuje določila, predpisana v pravilnikih NZS. "Za investitorja takšna pogodba pomeni nekakšno varnost," dodaja odvetnik.

Pred tem je bilo namreč po njegovih besedah mogoče hitro zamenjati predsednika društva, ki je bil sočasno investitor oziroma posojilodajalec. "V takšnih primerih hitro pride do zamer in zahtev po takojšnjem vračilu posojil, česar pa klubi navadno ne zmorejo. Zdaj so razmere nekoliko boljše, vendar ima tudi ta sistem določene pomanjkljivosti in je daleč od popolnega," meni sogovornik. Kot nadaljuje, je namreč stranka v licenciranju klub, ki je član nogometne zveze, in ne gospodarski subjekt. 

"Če se investitor v določenem trenutku odloči za prekinitev financiranja, igralci s pogodbami ostanejo v klubu, ki je odgovoren za izpolnjevanje obveznosti in lahko posledično izgubi licenco," je jasen Tomažin Bolcar, pri čemer se investitorju ne zgodi nič. "Manjka garancija za klub, da bo investitor dejansko zagotovil financiranje za čas trajanja pogodbe med gospodarsko družbo in klubom," predlaga odvetnik.

V tujini so nogometni klubi različno organizirani, od družb z omejeno odgovornostjo do delniških družb, ki kotirajo na borzah. V Nemčiji mora biti lastništvo vsaj v 51 odstotkih v rokah društva. 

Prevladujejo ruski in nemški investitorji

Prva slovenska nogometna liga šteje deset ekip. Vsako leto se prve štiri uvrstijo v kvalifikacije za uvrstitev v evropska tekmovanja, ki klubom praviloma prinesejo večjo finančno injekcijo. Na evropskih kvalifikacijah nas najpogosteje zastopajo nogometaši Olimpije, Maribora in Mure, ki so po ocenah Transfermarkta tudi najvišje vrednoteni klubi pri nas. 

Nogometna šola Mura je društvo z zasebnim partnerjem, saj je od 2018 povezano s podjetjem Nogometni management Mura, ki je v lasti predsednika kluba Roberta Kuzmiča, Denisa Rajbarja in Antona Hozjajnova, ki je ruski poslovnež. Njegov lastniški delež znaša 22,5 odstotka. Kuzmič sicer od oktobra 2021 vodi tudi podjetje Iskratel. "Kuzmič je poiskal tuje ruske investitorje, ki jih je sam poznal in se jim je zdela zgodba zanimiva," pojasnjuje Lorenčič.

NŠ Mura zadnjih pet let posluje pozitivno, kar med slovensko nogometno elito ni ravno pogost pojav. Med prihodki prevladujejo prihodki od prodaje igralcev, ki so v letu 2021 znašali 2,3 milijona evrov. Skupaj so lani dosegli 4,4 milijona evrov prihodkov in zabeležili 107 tisoč evrov prihodkov.

Tudi Nogometni klub Olimpija Ljubljana je društvo z zasebnim partnerjem, saj je povezano s podjetjem F. C. Olimpija, v katerem je74 odstotkov lastništva v rokah nemških vlagateljev prek podjetja Revisore Sportmanagement. Konec leta 2021 je v lastniški strukturi namreč prišlo do spremembe, saj je nemški poslovnež Adam Delius odkupil klub od prejšnjega dolgoletnega lastnika, srbskega poslovneža Milana Mandarića.

Olimpija se že vrsto let ubada s finančnimi težavami, preneseni čisti poslovni izid oziroma izguba pa se iz leta v leto povečuje. Družba je v letu 2021 ustvarila čisto izgubo v višini 3,3 milijona evrov, pri čemer so prihodki dosegli 2,8 milijona evrov.

Nogometni klub Celje tako kot Prekmurci sodeluje z ruskim investitorjem Valerijem Kolotilovom prek družbe Sport Invest. Klub, ki ga vodi predsednik Miloš Rovšnik, največ prihodkov ustvarja iz sponzorskih sredstev (80 odstotkov) in financiranja investitorjev, pa tudi od prodaj igralcev.

Tudi štajerski klub posluje z izgubo. Lani so namreč zabeležili 2,6 milijona evrov primanjkljaja ob 400 tisoč evrih prihodkov. "V Celju Rusi vlagajo ogromne denarje, tam so naredili veliko za slovenski nogomet. Sicer so bili prvaki leta 2020, investitorji pa so prišli v klub, ko jim je hudo spodletelo, in to dve leti zapored," poudarja Lorenčič.

Nogometni klub Bravo sodeluje z zasebnim partnerjem, in sicer s podjetjem Bravo 1, ki skrbi za profesionalne igralce. To podjetje je v 26-odstotni lasti kluba, medtem ko ima preostalih 74 odstotkov v lasti podjetje DMK International, katerega solastnika sta Lidija Čop in znani športni menedžer Darko Martin Klarič. Tudi Bravo je lansko leto zaključil v rdečih številkah, saj so ustvarili 355 tisoč evrov izgube, ustvarili pa so milijon evrov prihodkov.

Nogometni klub Tabor iz Sežane je prav tako povezan z zasebnim partnerjem FC Tabor, v katerem pa ni tujih investitorjev. Solastnik družbe je namreč domačin Denis Hovelja, ustanovitelj in idejni oče blagovne znamke Cherry Box24. Klub je lani posloval z dobičkom v višini slabih štiri tisoč evrov, prihodki pa so znašali skoraj 800 tisoč evrov.

Preostali klubi v prvi ligi – NK Aluminij, NK Domžale, NK Koper, NK Maribor in NK Radomlje – so organizirani kot društva.

Sponzorska sredstva in prodaja igralcev

To sta poleg nagrade za kvalificiranje na evropsko raven tekmovanj dva glavna vira prihodkov za slovenske prvoligaše. Veliko manjši del predstavljajo televizijske pravice, ki so v tujini praktično glavni vir prihodkov klubov.

Pri NK Maribor Branik med prihodki izstopajo oglaševalske storitve in prodaja igralcev, ki skupaj obsegajo več kot polovico vseh prihodkov. Tudi Mariborčani so v lanskem letu poslovali negativno, saj so ustvarili izgubo v višini 3,2 milijona evrov. "Z uvrstitvijo v ligo prvakov pred leti so se prihodki kluba povišali na 18 milijonov evrov, kar je ogromen denar za slovenske razmere, vendar to niso fiksni prihodki," opozarja Jaša Lorenčič.

Največji delež letnega proračuna v Domžalah pokrijejo iz naslova prodaje igralcev in nagrad oziroma nadomestil s strani UEFA, zaradi česar je prisotnost NK Domžale v Evropi za delovanje kluba zelo pomembna. "V prihodkih dobro četrtino predstavljajo prihodki iz naslova prodaje igralcev, še četrtino so tekmovalne nagrade in nadomestila s strani UEFA," piše v poročilu dvakratnega slovenskega državnega prvaka. Da so Domžale primer zglednega kluba, meni tudi Lorenčič. "Tam občina nadpovprečno veliko prispeva klubu, veliko več kot denimo večje občine, kot so Ljubljana, Maribor in Celje," poudarja Lorenčič.

Kako težko je klubom preživeti brez investitorjev, je v letnem poročilu zapisal tudi Matjaž Marinšek, predsednik NK Radomlje. "Najbolj pomembno je, da smo nekako preživeli in solidno usklajevali prihodke z odhodki, saj ekonomska situacija, ki jo je povzročila koronaepidemija, ni ugodna in imamo težave pri pridobivanju novih sponzorstev oziroma donatorjev, ki bi vlagali v naš klub," je pojasnil. Klub je lansko leto ustvaril 320 tisoč evrov izgube, prihodki pa so znašali skoraj milijon evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar