Golob: Evropo čaka najtežja zima do sedaj, ustanavljamo krizni štab

Na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je potekal krizni sestanek predstavnikov vlade in gospodarstva. Tema srečanja je bila prihajajoča gospodarska kriza s poudarkom na konkretnih ukrepih za reševanje energetske draginje, predvsem v naslednjem letu. Sestanek se je zaključil brez konkretnih ukrepov, z usklajevanji bo nadaljeval krizni štab.

Predstavniki vlade in gospodarstva na sestanku niso prišli do dogovora o konkretnih ukrepih, s čimer predstavniki gospodarstva niso bili najbolj zadovoljni. So se pa na sestanku dogovorili, da bodo oblikovali krizni štab, ki bo na tedenski ravni izmenjeval informacije in pretresal možne ukrepe. V štabu bodo sodelovali tako predstavniki vlade kot gospodarstva.

Gospodarstveniki so želeli sprejetje ukrepa kapice na cene energentov, kar pa naj bi bilo možno samo na ravni Evropske unije (EU). Predstavniki vlade so se zavezali, da bodo ta ukrep skušali doseči na evropski ravni.

Golob: Čaka nas najtežja zima do sedaj

Evropo čaka najtežja zima do sedaj, je novinarjem po odhodu s sestanka dejal Robert Golob, predsednik slovenske vlade. "Dogovorili smo se, da s prihodnjim tednom začne delovati skupen krizni štab politike in gospodarstva – z namenom, da konkretiziramo danes predlagane ukrepe. Eden od možnih ukrepov je čakanje na delo za tiste delodajalce, ki bodo imeli visok izpad povpraševanja. Ena od rešitev je tudi kapica na cene energentov za gospodarstvo, ki pa je sami ne moremo sprejeti, lahko je uveljavljena le na ravni Evropske unije," je povedal premier. Plina naj bi bilo za zimo sicer dovolj, razen v primeru ekstremnega in dolgotrajnega mraza.

Bloomberg Adria

 

Po besedah premierja so ukrepi vlade za pomoč gospodinjstvom presegli 1,2 milijarde evrov. Danes so na vladi sprejeli poroštveni zakon za zagotavljanje likvidnostih sredstev za energetsko gospodarstvo v višini 1,2 milijarde evrov. Ukrepi, ki jih bodo morali še sprejeti za gospodarstvo, so ocenjeni na več kot milijardo evrov in pol. Koliko bodo s pomočjo uspešni, je odvisno tudi od reforme energetskih trgov v Evropi, ki danes po Golobovih besedah ne opravlja svoje naloge.

Han: Helikopterskega denarja ne bo

Po prekinitvi sestanka so novinarje najprej nagovorili predstavniki vlade. Do sedaj so z vladnimi ukrepi pomoči, težkimi več kot milijardo evrov, umirjali situacijo, sedaj pa je napočil čas, da vlada zagotovi pogoje, da gospodarstvo ostane nad gladino. "Višina in oblika vladne pomoči bo odvisna od razvoja dogodkov na globalni ravni. Helikopterskega denarja ne bo, ukrepi bodo usmerjeni," je dejal gospodarski minister Matjaž Han. "Skupaj z gospodarstvom bomo določili formulo, ki bo omogočila učinkovito porabo sredstev in omogočila, da slovensko gospodarstvo ohrani konkurenčnost."

Da bo vlada še naprej posegala v energetski trg in zagovarjala njegovo reformo na evropski ravni, je zagotovil infrastrukturni minister Bojan Kumer. "Borzne cene nimajo več realne osnove, zato je nujno, da posežemo na trg energentov," je minister povedal po sestanku.

Bloomberg Adria

 

Šimonka, GZS: Po trenutnih borznih cenah se ne da poslovati

"Lagal bi, če bi rekel, da smo predstavniki gospodarstva popolnoma zadovoljni s sestankom," je nagovor novinarjev začel predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. "Razmere so slabe. Na GZS dnevno dobivamo indice, da naročila slovenskim podjetjem upadajo, za naslednje leto pa pričakujemo bodisi odpuščanje delavcev bodisi subvencioniranje čakanja na delo," je dodal. "Do oktobra pričakujemo tudi modificirano kapico na cene energentov v Sloveniji, saj se po trenutnih borznih cenah energije ne da poslovati."

Kakšna je trenutna makroekonomska slika?

Čeprav makroekonomski kazalci še vedno kažejo relativno ugodno sliko za Slovenijo in Evropsko unijo, so obeti zaskrbljujoči. "Zaradi nadaljevanja ruske vojaške agresije so precej negotovi obeti za preostanek leta. Inflacija v evrskem območju je avgusta dosegla 9,1 odstotka, draži se hrana. Pojavljajo se znaki upočasnitve gospodarske rasti v tretjem četrtletju, za leto 2023 se povečuje tveganje recesije," so v današnjem sporočilu za javnost situacijo opisali v Banki Slovenije. "Ob nizki poletni likvidnosti vlagatelji na finančnih trgih največ pozornosti posvečajo pričakovanjem o prihodnjih centralnobančnih dvigih ključnih obrestnih mer ter skrbem glede visoke inflacije in upočasnjevanja gospodarske rasti," so dodali slovenski centralni bankirji.