Koalicijske partnerice najverjetnejše nove slovenske vlade so prejšnji teden uskladile dogovor o sodelovanju, ki je sedaj v procesu potrjevanja na organih političnih strank. Koalicijska pogodba je v veliki meri podobna programu Gibanja Svoboda (GS), relativni zmagovalki volitev, čeprav se v končni vsebini čuti tudi prisotnost koalicijskih partneric, Socialnih demokratov (SD) in Levice.
Program nove vlade je naravnan razvojno, s poudarkom na zelenem preboju, digitalni preobrazbi in socialni pravičnosti. Nekateri ukrepi so zastavljeni do leta 2030, saj si novonastala koalicija želi vladati dva mandata. Tako je na tiskovni konferenci zatrdil Robert Golob, predsednik GS.
"Nastajajoča koalicija združuje politične izkušnje na eni strani in priznane ter zagnane strokovnjake, doktorje znanosti na drugi," je medijem dejal kandidat za novega predsednika slovenske vlade. "To so ljudje, ki bodo morali dati zagon za družbo znanja, ki bo ustvarjala novo vrednost brez, da bi škodovala okolju. S tem bo ustvarjala podstat, ki jo bomo lahko potem delili v socialni in solidarno družbo."
Preberi še
Znana program in večina kandidatov nove levo-sredinske vlade
Levosredinske stranke so uspele uskladiti koalicijsko pogodbo ter imena večine ministric in ministrov. Novo vlado bi lahko dobili že junija.
12.05.2022
Zaprisegel nov sklic parlamenta, a ne brez zapletov
Državni zbor je za svojo predsednico prvič izvolil žensko, opozicija pa je otežila oblikovanje in delo nove vlade.
16.05.2022
Koalicijske stranke naj bi se o vstopu v koalicijo odločile do konca tedna. V začetku junija bi nova vlada že utegnila biti potrjena v Državnem zboru, a se lahko ta datum tudi podaljša. Slovenska demokratska stranka (SDS) je namreč prehitela koalicijske stranke in pred njimi vložila svoje spremembe Zakon o državni upravi. Koalicija tako za zdaj še ne bo mogla ustanoviti novih ministrstev ali spremeniti starih.
Kaj prinaša nova koalicijska pogodba?
Koalicijska pogodba v ospredje postavlja zeleni preboj ter digitalno preobrazbo družbe. Bodoča vlada je napovedala razvojno usmerjeno fiskalno politiko, ki bo s pametno davčno in investicijsko politiko spodbujala zeleni razvoj. V nadaljevanju predstavljamo pregled ukrepov koalicijske pogodbe, h katerim se je zavezala vlada v prihajanju. Med njimi so ukinitev obveznega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, obvezen drugi pokojninski steber in dvig minimalne plače na 800 evrov.
Politični sistem
Nova koalicija želi zagotoviti politično stabilnost in povrniti zaupanje v demokratične institucije. Zavezali so se k spoštovanju neodvisnih institucijam in dialogu s civilno družbo.
Spremembe so napovedali na področju volilne zakonodaje. Ukiniti namreč želijo volilne okraje in jih nadomestiti s preferenčnimi glasi. Takšna sprememba bi lahko imela negativen vpliv na zastopanost ljudi iz bolj odmaknjenih lokalnih okoljih.
Uvesti želijo tudi regije, ki bi skrbele za bolj uravnotežen regionalni razvoj. Ta bi temeljil na pametni gospodarski specializaciji območij, ki zaostajajo v razvoju. Prav tako bi izvajanje nekaterih občinskih storitev, kjer je to smiselno, prenesli na skupne regijske službe.
Med ukrepi je tudi ureditev regulatornih okvirjev za delovanje digitalne družbe.
Zunanja politika
Zunanja politika prihodnje vlade bo primarno osredotočena na Evropsko unija. Nova koalicija je napovedala razvoj slovenske in skupne EU vojske in pomoč državam zahodnega Balkana pri vključevanju v EU.
Aktivno se bodo posvečali tudi dogajanju v Organizaciji združenih narodov (OZN), vojaškega zavezništva NATO niso omenjali. Slednje je verjetno bila zahteva Levice.
Javni servis in javne finance
Na področju javnih financ bi nova koalicija zrahljala fiskalno pravilo, tako na ravni EU kot v Sloveniji. To bi nam omogočilo, da bomo lahko v naslednjih letih investirali namesto varčevali, so zapisali v koalicijski pogodbi.
Investicijska sredstva želijo črpati tudi iz EU, predvsem Sklada za odpornost in razvoj. Evropska sredstva razumejo kot razvojni kapital, ki so se ga zavezali usmeriti v ključne razvojne potrebe.
Z namenom zagotavljanja dodatnih sredstev za socialno državo so se zavezali prenoviti strategijo upravljanja državnega premoženja. Napovedali so tudi nadaljnjo digitalno preobrazbo celotnega javnega sektorja.
Prihodnja vlada želi uvesti okoljski davek za onesnaževalce, ki bo financiral zelene investicije. Prenoviti želijo tudi sistem davčnih olajšav za davek od dohodka pravnih oseb tako, da bodo te podpirale investicije v zeleni in digitalni prehod. Davčne olajšave naj bi podpirale tudi razvoj zagonskih podjetij ter spodbujale vlaganja v ta podjetja.
Napovedali so tudi bolj prijazno in pregledno davčno politiko, predvsem za male podjetnike.
Gospodarstvo, podjetništvo in kapitalski trgi
Nova koalicija si želi še več povezovanja znanosti in gospodarstva, ki bi višalo dodano vrednost na podlagi pametne specializacijo. Temu naj bi sledile tudi javne naložbe v tehnologije prihodnosti.
Zeleni prehod in digitalna preobrazba sta dve izmed glavnih usmeritev koalicijske pogodbe. Podjetjem obljubljajo investicijska sredstva in davčne olajšave za tovrstne investicije. Spodbujali bodo zmanjševanje ogljičnega odtisa, tudi s pomočjo spodbud krožnemu gospodarstvu in trajnostnemu turizmu.
Spodbujali bodo tudi ekonomsko demokracijo, zlasti sodelovanje delavcev pri upravljanju in njihovo vključevanje v lastništvo podjetij. Uvedli želijo še stimulativno obdavčitev prejemkov zaposlenih v obliki delnic in deležev podjetij ter udeležbo zaposlenih v dobičku. To naj bi spodbujalo delavsko lastništvo, kapitalske trge in podjetniško delovanje.
Pri tem želijo zagotavljati preglednost in vzpostaviti standarde izvajanja okoljskih, socialnih in upravljavskih načel (ESG) pri investiranju podjetij in v podjetja.
Zeleni preboj in energija
Koalicijski program daje velik poudarek prehodu iz fosilnih na čiste in obnovljive vire energije. Zmanjšati želijo energetsko odvisnost od uvoza energentov ter poceniti energijo za gospodinjstva in podjetja. Odločitev o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem bi prepustili ljudski volji, izraženi na posvetovalnem referendumu.
Med ukrepi sta tudi zaščita čiste vode in izboljšanje gospodarjenja z gozdi. Spodbude naj bi namenjali tudi v ekološko kmetijstvo in vzpostavitev lokalnih, zelenih prehranskih dobavnih verig.
Zavezali so se oblikovanju dolgoročne strategije z ukrepi za dosego ogljične nevtralnosti. Spodbujati pa želijo tudi razvoj novih tehnoloških rešitev, ki prispevajo k podnebni nevtralnosti, recimo sesalci ogljikovega dioksida.
Stanovanjska politika
Stanovanjska politike najverjetnešje prihodnje vlade temelji na regulaciji najemniškega trga in gradnji ter obnova javnih najemnih stanovanj. Ob tem bi iz DUBT na republiški stanovanjski sklad prenesli vse nepremične, primerne za stanovanjsko gradnjo.
Napovedali so možnost regulacije tržnih cen najemnin in omejitev kratkoročnega platformnega oddajanja v predelih, kjer primanjkuje stanovanj.
Pokojnine
V kolikor bo nova vlada izvoljena, lahko upokojenci računajo na višje pokojnine. Obvezen bi postal drugi steber pokojninskega zavarovanja. Kot dodatni vir za financiranje slovenskega pokojninskega sistema napovedujejo namensko uporabo donosov iz državnega premoženja
Potencialna nova vlada pa bi uvedla tudi možnost honorarnega dela upokojencev.
Zdravstvo
Ključni ukrep na področju zdravstva je, poleg priprave na nov val epidemije covid-19, interventni zakon o zdravstvu. Z njim bi uredili skrajšanje čakalnih vrst, nadzor plačil in naročanja ter izrabo opreme, ter digitalizacija zdravstva. Razmejili bi javno in zasebno zdravstva, omejili "popoldansko" delo zdravnikov in izboljšali delovne pogoje za zaposlene v zdravstvo.
Napovedali so tudi ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja do konca leta 2024.
Socialna, kulturna in pravična družba znanja
Med ukrepi, zapisanimi v koalicijski pogodbi, lahko najdemo še izboljšanje in dvig učinkovitosti socialnih transferjev, postopno uvedbo univerzalnih temeljnih dobrin za otroke in mlade, ureditev splošnega pravnega varstva, izboljšanje učinkovitosti sodstva, enakopravnao zastopanost žensk, celovito podporo mladim, krepitev javnih sistemov vzgoje in izobraževanja, krepitev javne znanosti in visokega šolstva in podporu športu.
Napovedana je tudi medijska reforma in krepitev javnih medijev, ki bi omejila politični vpliv nad neodvisnimi mediji, ter prenova in modernizacija kulturnega sektorja, ki bi omogočila in spodbujala tržno delovanje javnih in nevladnih kulturnih organizacij.