Nadzornikom Telekoma se maje stolček, kdo je še v vrsti za odstrel?

Na včerajšnji večerni seji je prišlo do sprememb v upravi Telekoma Slovenije. Sporazumno je mandat prenehal predsedniku uprave Cvetku Sršenu in članici uprave Barbari Galičič Draksler, krivdno pa so razrešili podpredsednika uprave Tomaža Jontesa. To so prvi resni kadrovski rezi. Stolčki se majejo tudi nadzornikom, saj je Kapitalska družba (Kad) dala zahtevo za sklic skupščine, na kateri bodo odločali o njihovi menjavi. Skupščina bo potekala prihodnji teden.

Zadnji dan avgusta je nadzorni svet operaterja trga z elektriko Borzen prav tako zamenjal direktorja družbe Martina Brataniča. Pred kratkim je državni SDH zamenjal nadzornike Gen energije, že pred tem pa je vlada razrešila in na novo imenovala člane nadzornega sveta družb ELES, SODO in Borzen ter odpoklicala in na novo imenovala člane nadzornega sveta skupščine DRI upravljanje investicij.

Novi mandatar Robert Golob je bil že pred izvolitvijo glede kadrovskih menjav jasen: "Na vodilnih mestih državnih podjetij sedijo 'nestrokovnjaki', ki jih je nastavila desna vlada. Nastavili bomo strokovnjake, ne glede na strankarsko pripadnost," je povedal Golob. Tako je odkrito napovedal kadrovski cunami. Vlada je pregledala tudi vsa kadrovanja med 1. januarjem 2020 in 1. junijem 2022. Glavne ugotovitve lahko preberete v članku Tretjina zaposlenih v vladnih kabinetih je ostala v državni upravi.

Prvi med nadzorniki: "Če gre za menjanje njihovih z našimi, to ni v redu"

"Glede napovedanih menjav, tako imenovanega kadrovskega cunamija, je tako: Če to razumemo kot odpravljanje napak, ki so nedvomno bile, je to v redu, če pa to razumemo kot menjanje njihovih z našimi, pa to seveda ni v redu," menjanje nadzornikov in članov uprav komentira predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek.

Po njegovem mnenju so bili nekateri nadzorniki v zadnjih letih nedvomno imenovani mimo objektivnih kriterijev, brez znanja in izkušenj, niso bili neodvisni ali so bili imenovani izključno po strankarski liniji. "Da se to sanira, je po moje osebnem mnenju pravilno in potrebno. Bistveno pa je, da ko se odpokliče katerega od članov nadzornega sveta, postopek imenovanja novih poteka po objektivnih kriterijih, ki naj bi se jih držal SDH," poudarja Podbevšek.

Kakšne kriterije morajo izpolnjevati člani, je navedeno tudi v zakonu. "Vedeti namreč moramo, da si vedno omejen z dejanskim naborom, sami 'supermani' se verjetno ne bodo prijavili na razpis za nadzornike. Če dejansko skušaš izbrati najboljše po znanju in tem, koliko lahko prispevajo, je to kvalitativno drugače od tega, kar se je dogajalo v preteklosti," pravi Podbevšek.

Hkrati dodaja, da če bodo med nadzornike spet imenovani 'falirani' politiki iz lokalnih okolij in z državnih list, prijatelji in znanci, torej če se bo nadaljevalo politično kadrovanje, potem je vse skupaj izguba časa in nismo na nič boljšem, kot smo bili prej.

Nadzorni svet lahko sicer odpokliče posameznega člana uprave ali predsednika, če huje krši obveznosti ali če ni sposoben voditi poslov, če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov, ali iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov.

Tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so na načelni ravni mnenja, naj bodo kadrovski postopki izvedeni transparentno, sledljivo in v skladu z najvišjimi standardi, tako da omogočajo enakopravno obravnavo vseh kandidatov ter izbor najbolj usposobljenih kandidatov z visoko stopnjo integritete in strokovno kompetentnostjo. "Najbolje bi bilo uporabiti t. i. sistem 'fit and proper', ki se sicer uporablja v finančnih institucijah. Rešitev je tudi najem neodvisnih in strokovnih kadrovskih agencij, ki so sposobne preveriti primernost in strokovno usposobljenost kandidatov," menijo v KPK.

Med borznimi družbami država največja lastnica ravno v Telekomu

V Telekomu Slovenija ima država (tako neposredno kot prek SDH) večinski delež, in sicer 73-odstotnega, kar je največ med vsemi podjetji, ki so v večinski državni lasti. Tako niti ni presenečenje, da so bili prvi na listi za "odstrel".

Na drugem mestu sledi Luka Koper, kjer je delež države 72-odstoten (upoštevajoč tudi SDH). Sledi Zavarovalnica Triglav, kjer je država lastnica 64 odstotkov družbe. Država je večinska lastnica še v Uniorju, kjer upravlja z 52 odstotki kapitala družbe. V omenjenih družbah je država neposredna lastnica, posredno pa je lastnica še v vsaj 50 drugih, ki jih upravlja prek Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Kdo je naslednji v vrsti za odstrel?

Dobrih 41 odstotkov portfelja SDH predstavlja prometni sektor, kamor uvrščajo Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), Slovenske železnice in Pošto Slovenije. DARS predstavlja skoraj 30 odstotkov celotnega portfelja premoženja SDH. Za člana nadzornega sveta DARS kot predstavnika države sta bila imenovana Jože Oberstar in Jožef Zimšek; njun štiriletni mandat je začel teči 12. septembra 2019.

V portfelju SDH sledi energetski sektor z 31 odstotki portfelja, kjer upravljajo z obema stebroma slovenskega elektroenergetskega sistema: Gen Energijo in Holdingom slovenskih elektrarn (HSE).

Kot so neuradno poročale Finance, se obetajo tudi menjave v nadzornem svetu holdinga HSE, medtem ko bi novi nadzorniki Gen energije, ki jih je Golob imenoval na prvi seji vlade, lahko zamenjali Blaža Košoroka. Na mesto generalnega direktorja podjetja je bil sicer imenovan konec marca. V Gen energiji ima država desetodstotni lastniški delež, sledi HSE s 8,1-odstotnim deležem.

Kako se imenuje nadzornike in člane uprav?

Kot je navedeno v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), ima lahko družba za upravljanje upravo in nadzorni svet ali samo upravni odbor. Če ima družba nadzorni svet, ta imenuje in odpokliče poslovodjo, vendar lahko družba uveljavi tudi drugačen način njegovega imenovanja. Zato je ne glede na to, ali je v podjetju z omejeno odgovornostjo oblikovan nadzorni svet, mogoče, da direktorja imenuje družbenik oziroma ustanovitelj. Zgolj obstoj nadzornega sveta tako sam po sebi ne pomeni, da lahko imenuje in odpokliče direktorja. Enako velja tudi za delniške družbe.

Člane in predsednika uprave imenuje nadzorni svet, pri čemer ne smejo biti imenovani prej kot eno leto pred potekom mandatne dobe uprave. Ob tem lahko skupščina odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je izvolila, tudi pred potekom mandatne dobe, za kar ji ni treba navajati razloga.

Za sklep o odpoklicu je potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov, če ni drugače določeno v statutu, določa ZGD. Pri imenovanju članov uprave člani nadzornega sveta nosijo polno odgovornost za strokovnost in skrbnost odločitve.

"Za predčasen odpoklic potrebuje nadzorni svet le tričetrtinsko večino, in sicer ravno zato, da bi se njihov mandat stabiliziral in da večinski delničar nadzornikov ne bi menjal kadar koli. To je popolnoma normalno v običajnih gospodarskih družbah, medtem ko naj bi bil v družbah z državnim lastništvom ta standard višji, ker je SDH zavezan k ravnanju v interesu družb in posledično države" pojasnjuje Podbevšek.

Če iz katerega koli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče, kot se je zgodilo na primeru Gen-i. Člani nadzornega sveta, ki ne ravnajo v skladu z zakonom, so odškodninsko odgovorni po splošnih pravilih odškodninskega prava.

KPK: Postopki imenovanj so v skladu z zakonodajo, a nesprejemljivi glede transparentnosti

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) se s problematiko kadrovanj ukvarja že več kot desetletje in je v preteklih letih pristojnim institucijam večkrat izdala priporočila za odpravo tveganj, ki so jih zaznali v okviru postopkov. Kot primere so navedli:
- obravnavo izbora in imenovanja članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga v letu 2017;
- postopek izbire generalnega direktorja zdravstvenega zavoda UKC Ljubljana;
- postopek odpoklica in imenovanja članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi;
- postopek imenovanja direktorja družbe Slovenski državni gozdovi;
- postopek imenovanja direktorja družbe SODO.

"Že leta 2014 pa je komisija sprejela sistemsko načelno mnenje glede imenovanj in razrešitev v družbah pod prevladujočim vplivom države, katerega vsebina je vsekakor aktualna še danes," pravijo v KPK. Takrat so zapisali, da so postopki imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države v večini primerov sicer v skladu s (pomanjkljivo) zakonodajo, a so hkrati velikokrat povsem nesprejemljivi z vidika transparentnosti, etičnih standardov in omejevanja tveganj za nasprotje interesov.

"Če strnemo, pozorni smo na postopke in izbiro kandidatov, ki zasedajo najvišja mesta v organih nadzora takih družb," pravijo na KPK.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar