Se bo Ukrajina za ameriško pomoč odpovedala naravnim virom?

Vnovična izvolitev Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike že povzroča geopolitične pretrese. Trump, ki bo Belo hišo zasedel januarja, se zavzema za bolj izolacionistično zunanjo politiko in sledi transakcijskim odnosom s tujimi voditelji.

Novoizvoljeni predsednik se je med kampanjo hvalil, da lahko vojno v Ukrajini reši v 24 urah in nenehno ponavljal, da želi ustaviti odtekanje ameriških sredstev Ukrajini, ki je pod administracijo Joa Bidna dosegla 175 milijard dolarjev.

Ukrajine se je znašla v nezavidljivem položaju. Trenutno se sooča s težavami zaradi morebitne izgube vojaške in finančne pomoči ZDA, izčrpanih enot ter pomanjkanjem vojakov, medtem ko ruske sile napredujejo in zavzemajo več ozemlja na vzhodu ter kopičijo sile okoli Kurska, kamor je Ukrajina vstopila avgusta. V Kursku se je ruskim enotam nedavno pridružilo tudi 10 tisoč severnokorejskih vojakov.

Zaradi nove realnosti, naj bi Kijev prilagodil svoj 'načrt za zmago', je poročal časnik Financial Times, ki se sklicuje na lastne vire. Ključni elementi oktobra predstavljenega načrta vključujejo uradno povabilo o vstopu v zvezo Nato, odpravo prepovedi napadov dolgega dosega z zahodnim orožjem globoko v Rusijo, spoštovanje ukrajinske ozemeljske suverenosti in nadaljevanje prisotnosti v ruski regiji Kursk.

Depositphotos

 

Plemenite kovine za orožje

Prilagojena oziroma dodana naj bi bila predvsem dva predloga, ki zajemata delitev naravnih virov in status ameriških vojakov v Evropi. Dopisnik iz Ukrajine za Financial Times Christopher Miller je povedal, da naj bi Ukrajinci v zameno za vojaško in finančno pomoč po vojni z zahodnimi partnerji delili svoje velike zaloge plemenitih kovin, kot je titan.

Drugi predlog zajema zamisel, da bi uradni Kijev po vojni s svojimi izkušenimi silami nadomestili ameriške vojaške enote, ki so nastanjene v Natovih oporiščih po Evropi. To naj bi privabilo Trumpa, ki je skeptičen do ameriške prisotnosti v tujini in bi morda želel, da se nekatere ameriške sile vrnejo domov, je še povedal Miller.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je te zamisli predstavil Trumpu na septembrskem srečanju v New Yorku. Vir časnika Financial Times, ki je bil seznanjen s srečanjem, pa je dejal, da so se Trumpu te ideje zdele zanimive.

Ukrajina bi po poročanju časnika lahko Trumpu omogočila tudi nekaj vpliva pri prihodnjih naložbah, kar pomeni, da bi Donald Trump lahko odločal o tem, kdo bo po vojni smel vlagati v ukrajinsko gospodarstvo. Namen te zamisli je zmanjšati odvisnost od kitajske tehnologije in materialov na področju, kot so telekomunikacije, in preusmeritev na ameriške alternative.

Nadaljnja pomoč odvisna tudi od nove administracije

Ameriška podpora je odvisna tudi od ljudi, s katerimi se bo Trump obkrožil v svoji novi administraciji. Ameriški mediji so te dni poročali, da naj bi Trump za položaj državnega sekretarja izbral floridskega senatorja Marca Rubia, za položaj svetovalca za nacionalno varnost pa floridskega zveznega kongresnika Mika Waltza.

Bloomberg

 

Rubio, ki je podpornik zveze Nato in bolj tradicionalne republikanske zunanje politike, je sicer znan kot trden zaveznik novoizvoljenega predsednika. Oktobra je v intervjuju za MSNBC dejal, da se vojna v Ukrajini lahko konča s pogajanji, hkrati pa zatrdil, da ni podpornik Rusije, temveč Ukrajine, je poročal STA. Rubio je  tudi pozival k pogovorom, na podlagi katerih bi se Kijev lahko odpovedal okupiranemu ozemlju.

'Krima ni več'

Nekdanji Trumpov svetovalec Bryan Lanza, ki je sodeloval pri republikančevi predsedniški kampanji, je medtem za BBC povedal, da se bo prihodnja administracija osredotočila na dosego miru v Ukrajini, ne pa na to, da bi državi omogočila vrnitev ozemlja, ki ga je zasedla Rusija.

Lanza je povedal, da bo nova administracija ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega prosila za njegovo različico "realistične vizije za mir". Dodal je tudi, da "če predsednik Zelenski pride za pogajalsko mizo in reče, da je mir dosegljiv le, če Ukrajina dobi Krim, nam pokaže, da ne misli resno. Krima ni več."

Trumpov tiskovni predstavnik se je distanciral od pripomb Lanze, češ da ta "ne govori v imenu novoizvoljenega predsednika".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar